Nataša Zalokar je nova direktorica Doma upokojencev

0
1801
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 2.april 2012

Dom upokojencev Domžale, ki letos praznuje 35-letnico delovanja, ima novo direktorico Natašo Zalokar. Obnova doma bo zagotovo lepo darilo, naša inovativna in skrbna sogovornica, s posluhom za ljudi, pa je poskrbela tudi za odlično izdelan načrt, ki bo z novimi aktivnostmi še dodatno popestril dosedanji razgiban program za starostnike.

Nataša Zalokar se zavzema za medgeneracijsko druženje, poskrbeti želi, da bo dom postal bolj odprt za zunanje obiskovalce in hkrati detabiuzirati predstavo o domu kot instituciji. »Rada bi, da se stanovalci v Domu upokojencev Domžale počutijo domače, kot bi se v lastnem domu,« pravi direktorica. Med drugim želi narediti še korak več naprej in starostnikom, željnim poznavanja napredne tehnologije omogočiti računalniški tečaj. Voljo in zagon že imajo, manjka jim samo še primerna oprema (nekaj rabljenih računalnikov).

Čestitamo vam za imenovanje na mesto direktorice Doma upokojencev Domžale. Ali že delate na novem delovnem mestu?
S 1. marcem sem začela z delom v Domu upokojencev Domžale. Že deset let se iz Ljubljane vozim v Domžale v službo, zato je mesto zame postalo že popolnoma domače.

V podobni ustanovi ste že delali. Tudi takrat je bila vaša skrb usmerjena v dobro starostnikov. Kakšna je razlika med delom v Zavodu Comett in Domu upokojencev Domžale? Kaj vas je pritegnilo, da ste se odločili za tako odgovorno delo?
Pred tem sem delala v Zavodu Comett, za pomoč in nego na domu, ki je koncesionar občine Domžale. Bila sem koordinatorka pomoči na domu v občinah Domžale, Moravče in Vodice. Skrbela sem za prvi stik, kontrolo in naknadne želje pri uporabnikih ter vodila socialne oskrbovalke. Populacija je bila podobna, toda tukaj je starostnikov veliko več. Razlike vsekakor obstajajo. Dom upokojencev Domžale je institucija, ljudje tukaj živijo. Zavod Comett nudi pomoč na domu. In prav to želim prenesti tudi v domžalski dom, da se bodo starostniki počutili v njem kot doma. Da bo postal njihov dom v pravem pomenu besede. Delo direktorice zame predstavlja nov, velik izziv. Vidim nove možnosti in stvari, ki bi jih na tem področju še lahko postorili.

Župan občine Domžale Toni Dragar je ob vašem imenovanju poudaril, da upa, da se bo v času vašega vodenja dom postavil na neke nove temelje. Kaj torej nameravate spremeniti? Za katero pomembnejšo zadevo boste kot nova direktorica Doma upokojencev Domžale poskrbeli najprej?
Tudi jaz upam, da bomo Dom upokojencev Domžale postavili na neke nove temelje. Imam pripravljen program, da dom postane bolj odprt tudi za ostale ljudi, da prevzame bolj socialni model. Na nek način bo manj zdravstvena ustanova. Želim si, da bi ljudem in stanovalcem bolj predstavljal dom, kraj kjer se bodo lahko počutili kot doma.

Kakšni so vaši večji načrti za Dom upokojencev Domžale v prihodnosti? Ali je v načrtu tudi širitev doma in pridobitev nove oskrbovane stanovanjske enote? Boste morda sodelovali pri oskrbi starostnikov v Medgeneracijskem centru Bistrica?
Letos je v programu energetska sanacija doma. Sama širitev doma ni v načrtu. Cilj je projekt energetske sanacije. Že prejšnja direktorica je pomagala in sodelovala pri pridobitvi kohezijskih sredstev. Mislim, da se bo po tem tudi tukaj poznal nek prihranek, ki se ga bo lahko preusmerilo v notranji razvoj Doma upokojencev Domžale. Namen je pridobiti še druga sredstva za notranjo obnovo. Dom je namreč tudi znotraj potreben prenove, letos praznuje 35-letnico obstoja. Ob obletnici bomo zagotovo pripravili poseben dogodek, kdaj točno, zaenkrat še ne vemo.
Koncept delovanja želimo spremeniti na gospodinjske skupine. To pomeni, da bo v eni skupini do največ 12 stanovalcev. V okviru vsake enote posebej bo gospodinja s pomočniki skrbela za oskrbovance od jutra do večera. Z Medgeneracijskim centrom Bistrica vidim sodelovanje.

Napisali ste diplomsko nalogo na temo starostnikov v Domžalah. To nam pove, da se za njihovo dobro zavzemate že več let. Kako ste se znašli na tem področju in kaj ste po poklicu?
Tako diplomsko kot tudi magistrsko nalogo, ki je govorila o primerjavi javnih in zasebnih zavodov, sem napisala v okvirih te teme. Že prej sem delala v domu kot zdravstveni tehnik. Skoraj vse življenje, 25 let, delam na tem področju. Po poklicu sem sociologinja. Verjetno je tiha želja, delati s starostniki v meni tlela od samega začetka, ker sem odraščala pri dedku in babici, vendar se je sama nisem zavedala. V prvi službi, v domu v Ljubljani, sem se dobro počutila. Na osnovi tega sem potem gradila naprej. Tudi pri delu pomoči na domu sem uživala.

Število prošenj za sprejem v dom upokojencev je verjetno zelo veliko. Kakšne so razmere v Domžalah in okolici? Nam lahko zaupate povprečno čakalno dobo za sprejem v dom upokojencev? Koliko stanovalcev lahko sprejmete?
Število aktualnih prošenj v tem času upada, malo na račun ekonomske situacije, malo zato, ker si je okolica opomogla pri številu domov.
V Domžalah in okolici prošenj ni ravno čez glavo, vendar nekateri čakajo tudi dlje časa, ker občasno vmes sprejmemo aktualne primere, ko je potrebno nujno ukrepati. Čakalna doba je krajša kot v preteklosti. Začetek marca je bilo število aktualnih prošenj 46, kar še vedno ni malo in ni ogromno. Skupnih prošenj pa je seveda več, kot aktualnih. Ko je določeno mesto prosto pokličemo prosilca, a nekateri do takrat že najdejo drugo rešitev ali si premislijo, da še ne bi prišli v dom.
Trenutno lahko sprejmemo 167 stanovalcev, nekaterim pa zagotovimo začasno bivanje in dejavnost dnevnega varstva. Vse skupaj torej nekje 171 stanovalcev z vključenim dnevnim varstvom, za katerega imamo na voljo 4 postelje, saj mora biti zagotovljen tudi počitek. To je zelo različno od dneva do dneva. Imamo obiskovalko, ki prihaja vsakodnevno, nekateri samo po potrebi, ko potrebujejo pomoč in si zaželijo druženja.

Ali boste poleg institucionalnega varstva ponudili tudi dnevni center za starejše, saj vemo, da starejše ljudi samota ubija in je druženje še kako pomembno. Kakšen je vaš cilj?
Z notranjo prenovo si želim prilagoditi prostore za dnevno varstvo, da bodo bolj primerni. Druženje in več aktivnosti starostnikom veliko pomenijo. Troposteljne sobe, ki so še pod standardom, želimo preurediti v enoposteljne. Upam, da bo standard postala enoposteljna soba, saj vemo, da si vsak želi svoj mir.
Tudi za vse ostale starostnike, ki bi se želeli udeležiti aktivnosti bomo našli možnost. Naša vrata so odprta. Spodbujam tudi medgeneracijsko druženje naših domskih stanovalcev z ostalimi starostniki iz okolice. Stopiti želimo v korak s časom in ponovno uvesti tečaj računalništva, vendar so naša sredstva zelo omejena in nakup rabljenih računalnikov do zdaj še ni bil mogoč. Veseli pa bi bili vsakršne pomoči.
Samo domsko varstvo moramo detabuizirati, še vedno ima dom nek negativen predznak institucije. Želim, da se miselnost premakne naprej. Vsak si tudi za sebe najbrž želi občutek domačnosti, svoj košček miru in hkrati druženje. Ljudje naj čutijo skrb in toplino.

Zaradi vsesplošne krize je vedno več starostnikov, ki si zaradi prenizke pokojnine in državne pomoči ne morejo privoščiti bivanja v domu. Po drugi strani pa je čedalje več mladih nezaposlenih, ki bi sprejeli delo v domovih upokojencev? Ali je možno, da bi Dom upokojencev Domžale organiziral redno nego in oskrbo starostnikov na domu in tako pomagal obema generacijama?
Prostovoljno delo je v Sloveniji premalo cenjeno. Pri nas imamo prostovoljcev kar nekaj, želeli bi si jih še več, zato, vabljeni!
V veljavi je sistem, da strošek bivanja v domu, višina pokojnine in pomoč na domu niso uravnoteženi. V nekaterih domovih se že dogaja, da otroci starše, starostnike oziroma stanovalce izpisujejo iz upokojenskih domov, da si pomagajo z njihovo pokojnino preživeti.
Pomembno je razvijati vse oblike oskrbe starejših. V domžalskem domu zaenkrat nudimo samo razvoz kosil, želimo pa si, da bi bila ponudba širša, da bi lahko nudili pomoč ljudem, ki jo potrebujejo.

V domu organizirate številne aktivnosti za starostnike. Ste se mogoče udeležili tudi vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo 2012?
V prvem mesecu še ni bilo večjih sprememb, nekaj smo pa le naredili. Na obisk smo povabili nogometaše Domžalskega kluba. Podarili so nam 10 letnih vstopnic. Na eni tekmi so, s pomočjo prostovoljcev, naši stanovalci že bili. Počasi nekako začenjamo bolj živeti.
Na akciji Očistimo Slovenijo 2012 smo želeli sodelovati, vendar imamo trenutno prepoved obiskov, ker je v domu ogromno viroz in je veliko starostnikov zbolelo. Zaradi tega smo morali na žalost prestaviti tudi praznovanje ob materinskem dnevu. Enostavno ni šlo, čeprav smo bili pripravljeni s tistimi, ki so še aktivni, počistiti okolico doma, kar bi bilo za nas veliko. Hkrati smo želeli tudi malo spodbuditi zavest starostnikov, drugače seveda okolico čistimo redno in sproti.
S pevskim zborom tekmujemo na reviji, kjer se domski mešani pevski zbor, ki jih vodi naša fizioterapevtka, tudi sama odlična pevka, pomeri z zbori iz ostalih domov. Sodeluje lahko kdor želi, imamo dobre pevce, ki segajo po nagradah.
Zanimivost našega doma je, da imamo domskega psička, ki so ga stanovalci posvojili in vzeli za svojega. Ime mu je Luks. Poleg tega skrbijo naši stanovalci za domski vrt, krompir so že posadili. Okolica doma je iz dneva v dan bolj urejena in vse lepša. Prednost našega doma je, da smo v centru, vse je na dosegu roke. Hodimo tudi na izlete, a sredstva so žal omejena.
Upam, da se bo v prihodnje o domu več pisalo in govorilo. Pri nas se namreč veliko dogaja, saj organiziramo tudi skupine za samopomoč, imamo bralne krožke, na pomoč velikokrat priskočijo zunanji prostovoljci … Aktivnosti je dovolj, premalo se odpira ta tema navzven. Pripravljamo tudi prenovo naše spletne strani ter logotipa, ki bo bolj svež, enostaven in učinkovit, skladen z našimi načeli. Trudimo se po svojih močeh. Volja je, mislim, da bo tudi pot.
Špela Suhadolc