Sebastijan Kovačič, predsednik TD Moravče: “Ljudje so sposobni iz nič privabiti turiste, nam pa je vse že dano”

1704

Sebastijan Kovačič je zanimiv sogovornik, predvsem pa oseba, ki ima ogromno idej, a tudi energije, da te ideje uresniči. Ima vizijo in razume kaj je potrebno za razvoj turizma tudi v manjši občini, kot so Moravče. V začetku letošnjega leta je prevzel vlogo predsednika Turističnega društva Moravče, kot pravi z željo, da občino predstavi turistom iz celega sveta. Da mu visokoleteči cilji niso tuji je dokazal tudi lansko leto, ko je, praktično iz nič, postavil festival Špas na vas in to prav v Moravčah. V svojem kraju vidi številne prednosti, ki predstavljajo zanimivost tako za domačine, kot turiste in te počasi, a zanesljivo oblikujejo v konkretnejše ponudbe. Občina Moravče je sicer povezana v sistem Evropskih podeželskih občin, kjer se ljudje s podeželja srečujejo enkrat tu drugič tam in izmenjujejo izkušnje. Ker je pred prihodom v Moravče kar 25 let živel v Domžalah, smo se v pogovoru dotaknili tudi njegova pogleda na turizem v domžalski občini.

V letošnjem letu si prevzel vodenje Turističnega društva Moravče, kakšne so aktivnosti društva?
Skrbimo za učno-sprehajalno pot Rača, kjer se vrstijo dogodki skozi vse leto. Obišče nas veliko osnovnih šol in malčkov iz okoliških vrtcev. Po poti imamo nočni pohod ob kulturnem prazniku. Dobro obiskana je bila tudi kostanjeva nedelja v oktobru. Sicer pa se udeležujemo sejmov in prireditev v občini in izven nje, na katerih promoviramo turistično ponudbo v občini Moravče. Za občane organiziramo dve prireditvi, pustno rajanje za vse generacije ter »veseli december« za najmlajše. Z vsakoletnimi tematskimi razstavami spodbujamo občane k spoznavanju in varovanju kulturne dediščine. V ta namen smo v letu 2015 pripravili razstavo »sadjarstvo na moravškem« ter foto razstavi o sodarstvu in o starih fotoaparatih. Najbolj prizadevne in uspešne občanke in občane, ki skrbijo za urejenost svojih domov, letno nagradimo s priznanji »zlati lipov list« na martinovem večeru. V sodelovanju turističnega društva in OŠ Jurija Vege deluje otroška folklorna skupina Moravški mački in Lilije. Njihovi prikupni nastopi so popestrili marsikatero prireditev v občini in izven nje.

V začetku letošnjega leta si prevzel mandat predsednika društva, od kod ideja in kakšna je tvoja vizija?
Meseca februarja sem, na pobudo našega župana Martina Rebolja, prevzel mandat predsednika TD, predvsem z željo, da občino Moravče predstavim turistom iz vsega sveta, kot najlepšo občino na svetu. Rad si postavim visokoleteče cilje, ki me v življenju dopolnjujejo. To mi daje osebno zadovoljstvo, dviguje adrenalin, spoznavanje novih stvari in novih zanimivih ljudi. Cilj, ki sem si ga zastavil, kot predsednik TD Moravče je, da privabimo v občino turiste, ki sovpadajo z definicijo turista, ki pravi, da je turist oseba, ki iz oddaljenega kraja pride zaradi različnih razlogov in ostane v kraju vsaj za eno noč. Glede na to, da v občini ni nastanitvenih kapacitet za turiste, je cilj, da v četrtem letu mandata, dobimo v občini 500 nočitev turistov, kar velik projekt. Vsekakor ima občina za to lepe možnosti. Videl sem že velik del sveta in ljudje so sposobno iz nič privabiti turiste. Nam pa je vse to že dano. Potrebno bo samo spremeniti miselnost Moravčanov, da se začnejo zavedati, da imajo najlepšo občino na svetu in da lahko s turizmom postanejo samozadostni, da jim ni nujno hoditi v službo in delati za druge, saj imajo doma vse kar potrebujejo. Zastavil sem si kar nekaj večjih usmeritev, ki bodo pripomogle na poti k cilju.

Kateri so konkretnejši cilji?
Prvi cilj je razviti karavaning turizem, za začetek samo s parkirišči za avtodome. Začetni vložek je majhen, saj smo majhna občina. Prednosti za PZA so vsekakor ta, da občina Moravče leži ob glavni prometni povezavi v Sloveniji in se po njej prepelje ogromno avtodomov in kamp prikolic, v okolici ni podobnega prostora, kjer bi se lahko ustavili in spočili, prenočili in nabrali novih moči za dolgo pot. Prav tako imamo v občini veliko možnosti za tovrstno ponudbo, to pa je naše izhodišče za turizem. Naslednji cilj je povezovalna sprehajalna pot ob Rači, ki bo ponudila tudi rekreacijo, vadbene naprave – zunanji fitnesi, tudi za starejše občane. Želja je, da se pot nadaljuje ob Rači od Moravč vse do Domžal, kjer se Rača izliva v Kamniško Bistrico.

V načrtu je tudi projekt Po poti moravških gradov. Po Moravški dolini je nekoč potekala glavna rimska povezava, in skozi zgodovino je ob tej poti zraslo 8 gradov. Na žalost, razen gradu Tuštanj, ostalih 7 ne stoji več, so pa ostanki, slike, zgodovina. Na mestih, kjer so nekoč stali, oziroma še stojijo ruševine ali celo gradovi, bomo postavili informativne table z informacijami in tam kjer ni gradu, bodo slike, kakšen je bil grad nekoč. Vsekakor bomo to podkrepil z literaturo, spletno pojavnostjo, mobilno aplikacijo, ki bi nas popeljala v zgodovino, ko so gradovi se obstajali. V spomladanskem času želimo narediti tudi praznik rožic, ki bo privabil vse gospodinje in ostale ljubitelje rožic v Moravče, kjer si bodo lahko ogledali, kakšne vrste rožic nam ponujajo ponudniki iz okolice.

Ključno pa je vse zgoraj naštete projekte in ostalo ponudbo v občini, zapakirati v blagovno znamko, ki bo simbolizira Moravče. Z blagovno znamko v lasti turističnega društva in občine želimo stopiti v Evropo in začeti promovirati turistično ponudbo. Blagovna znamka je lahko na moravški suhi klobasi, prisluži si jo lahko lokalna gostilna, ki dobro dela, lokalni pridelovalec zelenjave … Simbolizira naj kakovost in turizem v občini. TD pa se bo trudilo, da bo postala prepoznavna v okolici.

Kar nekaj točk si že omenil, kjer pa že danes vidiš priložnosti za razvoj na področju turizma? Kaj bi v tem trenutku lahko pokazali turistom v Moravčah?
Priložnosti za razvoj v občini Moravče, ki so nam že dane, je veliko samo videti jih je treba. Imamo ribnike, možnosti za rekreativce in ljubitelje ribolova, naši jamarji lahko popeljejo turista v jame, imamo konje, ki bi lahko turista uvedli v jahalni svet, imamo gradove, ostanke gradov ali  mesta, kjer so nekoč stali gradovi, kar bi lahko turista popeljalo v svet domišljije. Imamo zanimivo zgodovino, ki pravi, da naj bi Moravče nastale in se  razvile iz Moravanov, katerih dežela je segala vse do Češke in Poljske. Imamo zelo lepe pohodniške in razgledne točke, iz kar nekaj naših hribov se ob lepem vremenu razprostira pogled do Triglava. Prav tako imamo nekaj objektov za šport; nogomet, košarka, odbojka na mivki; za ljubiteljsko kolesarstvo imamo po mojem mnenju najlepše točke v državi; imamo lepo naravo, ki nam nudi od svežega in čistega zraka, zelišč, do gozdnih plodov. Imamo idealno geografsko lego center Slovenije, cestno povezavo, avtocesta po kateri se pelje mimo nešteto turistov. Imamo Račo, njene mline in učno pot, fosile in školjke, ki dokazujejo, da je bil tu nekoč morje, imamo zanimive prireditve.

Kateri so vaši tradicionalni projekti?
Tradicionalne pri nas so predvsem prireditve, ki so znane po vsej Sloveniji. Društvo krajanov Tuštanj, že 23. leto zapored privablja na prvomajsko srečanje veliko obiskovalcev, zelo se je prijela tudi prireditev Pohod po nagelj na Limbarsko goro, kjer vsaka obiskovalka dobi svojo rožico, sam pa se trudim z novim festivalom Špas na vas, da bi se lahko postavil ob bok največjim prireditvam.

Če se odpraviva nekoliko izven meja občine Moravče. Kako bi ocenil razvoj, pa tudi potencial turizma v Domžalah, glede na to, da sicer prihajaš iz Domžal?
V Domžalah sem živel 25 let in moram priznati, da so na športni in rekreacijski ponudbi v zadnjih letih naredile res veliko. Nova igrišča za nogomet in košarko, igrala za otroke na vsakem vogalu, zunanje fitnes naprave za občane. Pot ob Kamniški Bistrici, ki gre sedaj vse do Kamnika, pa daje Domžalam poseben pečat in bo vsekakor privabljala tudi ljudi iz okoliških krajev, da se sprehodijo po njej. Drugače pa, da bi Domžale veliko vlagale v turizem, tega ne moremo reči, tudi ne vem, če je interes občine, da se na tem področju nekaj premakne. Domžale imajo nekaj nočitev na leto, vendar gre tu predvsem zaradi bližine Ljubljane in konferenčnega turizma. Domžale so spalno naselje. Če bi bila želja, interes, potem bi bil tudi denar za razvoj turizma. Ne glede na to, kakšen je potencial, se vedno da privabiti turista. Vse je v zgodbah in novih idejah in seveda v vložku, ki ga je občina pripravljena vložiti …

Ne moreva mimo ene največjih prireditev v Moravčah – festivala Špas na vas katerega pobudnik si. Kako se je razvila ideja in kaj je rdeča nit?
Rdeča nit festivala Špas na vas so igre, kulinarika in glasba. To je projekt, ki sem se ga lotil, z ljubeznijo in srcem. Postal bo največji festival v Sloveniji. Sam sem veliko hodil na sejme po svetu, kjer sem iskal nove priložnosti za posle in, da sem združil prijetno s koristnim, sem s seboj nekajkrat vzel tudi ženo. Ker ima rada glasbo, je predlagala, da bi lahko svet videla tudi drugače. Kot pravi Slovenec sem ubogal svojo ženo, sedaj si enkrat na leto izbere koncert v Evropi, ki ga obiščeva in si na tak način ogledava Evropo. Mislim, da je bil za Špas na vas kriv koncert že prvo leto pri Dunaju v Wiesnu. Ironija je, da sem iskal nove priložnosti za posle po sejmih, našel pa sem jo na glasbenem koncertu, kjer si tega nisem obetal. Avstrijci znajo in vedo kako privabiti turiste. Sredi jase, do katere moraš nekaj kilometrov hoditi po prašni makadamski cesti, se odpre koncertno prizorišče, katerega na leto obišče več sto tisoč poslušalcev različnih glasbenih zvrsti. V našem kraju Javoršica pri Moravčah, kjer sedaj živimo že 11 leto, pa imamo idilično naravno areno, obdano z gozdom. Prostor, kot bi ga opisali v najlepši pravljici, pa še cesta do tja je asfaltirana! Tako sem začel razvijati idejo o festivalu, ki bo drugačen od ostalih, katerega rdeča nit so igre, kulinarika in glasba. Glasba je domača, narodno zabavna, saj je v Moravčah harmonika doma, ima jo skoraj vsaka hiša. Lani je bilo kar nekaj želja tudi po drugih zvrsteh glasbe, zato smo se letos dogovorili, da bodo glasbene skupine odigrale tudi zabavno glasbo, v petek pa bomo zadostili želje ljudi po rocku. Pripravljamo večer z dvema zelo dobrima skupinama: Lusterdam, ki je vzhajajoča zvezda rocka z avtorskimi komadi in pa premierno Vlado Pilja in YUBOX.

Kaj vse se bo letos še dogajalo na festivalu?
Zadnji vikend v avgustu, v petek 26., soboto 27. in nedeljo 28. avgusta se bo zvrstilo 27 glasbenih skupin, postregli bomo s Špasno kulinariko in odličnimi kuharskimi mojstri, ki bodo pripravili, drugačne jedi kot so jih ljudje vajeni, vmes pa se bodo odvijala nora tekmovanja in igre. Letos bomo pripravili za vse tekače še Špas’n’run, tek, ki bo potekal v soboto in nedeljo, čas pa se bo sešteval. V soboto bo »off road« tekma, čez travnik, gozd in makadam, 6,5 km dolga trasa, kjer bodo tekači premagali 350 metrov nadmorske višine, čez Murovico, in pritekli v 35-metrsko skakalnico. V nedeljo pa bodo tekli iz Domžal do prizorišča festivala, po 12 km dolgi progi čez Sveto trojico. Letos bomo obiskovalcem ponudili tudi možnost kampiranja v bližini prizorišča.

Ali vidiš festival tudi kot priložnost za dokazovanje mladih narodno zabavnih skupin? Bi lahko na ta način pri mladih oživela naklonjenost do tovrstne glasbe, posebej pri mladih iz mestnega okolja?
Vedno več mladih posluša tovrstno glasbo, obenem pa skoraj v vsaki hiši v Sloveniji poje harmonika ali kak drug instrument, v mestu ali na vasi. Zadnja leta narodno zabavna glasba ni več ožigosana kot glasba »za starejše« ob nedeljski juhi, kar smo dokazali tudi lani na našem festivalu. To lahko vidite tudi vsak poletni vikend na veselicah kjer se tre mladih. S festivalom in toliko ansambli želimo vzpostaviti priložnost, da se mladi, manj poznani ansambli, prav tako tudi že uveljavljeni predstavijo in pokažejo občinstvu. In seveda, se le ti nastopajoči, pred ali po svojem nastopu tudi sami zabavajo v igrah, odlični glasbi in dobri kulinariki, česar zaradi obilice nastopov včasih niti ne zmorejo. Festivalska naravnanost udejstvovanja glasbenikov je precej drugačna kot na veselicah, porokah, kjer ansambli igrajo več ur. Za festivalski oder praviloma skoncentrirajo najboljše kar imajo v eno uro nastopa. Res je, da v velikih mestih morda harmonika ni prva izbira mladih, vendar pa, če seštejemo vse veselice, rojstnodnevne zabave in obletnice na katerih igrajo narodno zabavni ansambli, in preštejemo obiskovalce, mislim, da skupaj letno obišče veliko več ljudi, kot pa na vseh ostalih koncertih različnih zvrsti skupaj in je narodno zabavna glasba, lahko rečem številka 1 v Sloveniji.

Kdo je po tvojem mnenju v Sloveniji najbolj zaslužen za popularizacijo narodno zabavne glasbe?
Če bi me to vprašali pred dvema letoma, bi težko odgovoril. Sam sem po duši roker. Sedaj pa se že malo spoznam, upam da z odgovorom ne bom koga užalil, če koga spustim, mi ne smejo zameriti, a narodno-zabavne glasbe v Sloveniji ne bi bilo, če ne bi bilo »velikanov«, po katerih so se in se zgledujejo mladi ansambli: bratov Avsenik, Lojzeta Slaka in Franca Miheliča. So pa Modrijani naredili nov premik, s katerim so se mladi, ki prej niso poslušali narodno zabavne glasbe, našli v njej. Sam pa favorita nimam, vsi se trudijo, pri vsakem je nekaj dobrega.

Kakšna zasedba se obeta letos?
Letošnja zasedba bo zelo raznolika, od kvintetov, do trio zasedb, s pevko ali brez, bolj zabavno naravnanih skupin – z bobni itd. Tudi lani je bilo podobno, vendar želimo vsako leto iti dlje. Festival bosta vodila Natalija Verboten in Uroš Bitenc. Veseli nas, da imamo tudi letos na festivalu Mlade Dolenjce, Ansambel Smeh, Ansambel Jureta Zajca, Mlade Gamse, Ansambel Svetlin, Gorenjski kvintet, Ansambel Štrajk in Darjo Gajšek, Mlade upe in seveda druge, brez katerih festivala v tej veličini ne bi bilo.

Veselic in koncertov je v Sloveniji torej zadosti, v čem je festival drugačen od ostalih?
Festival je zasnovan tako, da tudi če nisi ljubitelj narodno zabavne glasbe, ali pa tudi, če se ne želiš izpostavljati v igrah pred občinstvom, prideš na svoj račun. Čez dan se toliko dogaja, da obiskovalcem niti za trenutek ni dolgčas. Ob živi glasbi lahko gledajo kako se odrasli v otroških džipih prevračanju po 300-metrski stezi. Lahko se smejijo vragolijam skakalcev v blatno lužo, ki jih lahko tudi ocenjujejo. Lahko se pomerijo v hitrostnem žretju hot-dogov, ki se bo odvijal v večernih urah. Prav tako se zberejo ekipe štirih pivcev, ki se pomerijo v hitrostnem pitju piva. Vse skupaj pa se prenaša s štirimi kamerami na velik zaslon na odru, tako da se ujame prav vsak požirek oziroma grižljaj tekmovalca … Kot sem omenil, smo letos dodali še »off road« tek, katerega ciljni spust bo po stezi ekstremnega spusta, ki bo pravi izziv tako za izurjene tekače kot začetnike.

Kako velik organizacijski zalogaj predstavlja takšna prireditev?
Na sami prireditvi potrebujemo zelo številčno ekipo. Samo snemalcev je 5, 2 tonska mojstra, trije skrbijo, da na odru poteka vse nemoteno, saj se na vsako uro brez odmora zvrsti 24 skupin in ansamblov. Potem so tu še igre, prodaja pijače in priprava hrane, varnostniki, moravški gasilci, ki so prijazno priskočili na pomoč, vseh skupaj nas je okoli 70. Lani smo pričeli s pripravami že okoli novega leta, 5 nas je aktivno delalo pred festivalom, za priprave in organizacijo smo porabili preko 1000 delovnih ur.

Na festivalu imate svojevrstne izzive, kot je recimo hitrostni spust za katerega potrebujete slamo. Koliko slame je bilo uporabljene na festivalu lani?
Za progo ekstremnega spusta »U podn gas« in ostalo dekoracijo prizorišča smo porabili 500 slamnatih kock, ki smo jih pripeljali z dvema velikima kamionoma. Slamnate kocke po prizorišču so res izredno polepšale že tako lep naravni ambient. Uporabili smo jih tudi za sedeže, da so se lahko utrujeni obiskovalci malo odmaknili od središča, se usedli ter od daleč spremljali dogajanje.

Kaj pa simbolizira znak »Moje pleme« s katerim se predstavljate?
Ker nisem želel obremenjevati nikogar, sem za idejo Špas na vas ustanovil novo društvo, katerega člani so moji prijatelji s katerimi v življenju sodelujem. Pri tem projektu mi pomagajo prav vsi. Vesel sem, da lahko zberem okoli sebe ljudi, ki me podpirajo in mi nudijo brezplačno pomoč. Seveda pa je sodelovanje obojestransko. Res sem srečen, da jih imam. Od tod ime Moje pleme. Črni vol, pa iz Zgodovine kranjskih trgov, Leopolda Podlogarja, kjer razlaga pomen imena Moravče. Ena od razlag je, da so kmetje v moravški dolini redili samo črno živino in korenska beseda »mor« naj bi pomenila črnega vola.

 S čim se ukvarjaš, ko ne organiziraš festivala?
Že sedmo leto imam svoje podjetje, kjer se ukvarjamo z ulično prodajo sladoleda Moj frosti, prodajo sendvičev pod blagovno znamko Panini, v BTC-ju imamo trgovino z igralnimi konzolami in igrami Konzolko. Letos delam na novem projektu prodajnih avtomatov za sladoled Frostys, jeseni se obeta še en projekt, ki je za sedaj še skrivnost. Moj hobi je šport, nogomet s prijatelji, veteranska košarka z nekdanjimi soigralci in prijatelji, gorsko kolesarjenje, tek in pohodništvo. Veliko mi pomeni družina; otroka, žena, kuža. Letos sem prevzel mesto predsednika Turističnega društva Moravče, kjer imam nekaj idej za nadaljnji razvoj. Sem povsod, kjer me prosijo za pomoč. Idej za realizirati je še veliko, časa premalo, denarja pa tudi …

Mateja Kegel Kozlevčar
Foto: Osebni arhiv

Sebastijan Kovačič1 Sebastijan Kovačič2