Didaktična igra “Arheološki spomin” o izjemni preteklosti Občine Mengeš

76
Medobčinski muzej Kamnik je v sodelovanju z Osnovno šolo Mengeš in Občino Mengeš pripravil didaktičen pripomoček imenovan Arheološki spomin za učenje in utrjevanje znanja o izjemni arheološki preteklosti Občine Mengeš. Pari Arheološkega spomina se iščejo na osnovi arheoloških ostalin ali arheoloških najdb oziroma predmetov, ki so tudi posebej pojasnjeni. Prednostno je namenjen drugi in tretji triadi osnovne šole. Za predstavitev Arheološkega spomina smo se pogovorili z Janjo Železnikar, višjo kustosinjo Medobčinskega muzeja Kamnik. 
Zakaj ste se odločili za pripravo Arheološkega spomina?
Arheologija je kot veda zelo priljubljena. Vendar le do trenutka, ko arheologi ne najdemo ostalin ali najdb oziroma predmetov na dvorišču, travniku, njivi. Potem nas ljudje pogosto grdo gledajo, češ da posegamo v njihova finančna sredstva in terminski plan investicij in podobo.
Ta odnos do arheologije in najdenih ostalin želimo preseči z različnimi predstavitvami pomena in načina uporabe najdenih predmetov, najpogosteje z izkustvenimi delavnicami, predavanji, promocijskimi in spoznavnimi akcijami, s kovčki učenosti, kjer predstavljamo tudi poklic arheologa, z učnimi oziroma didaktičnimi pripomočki, kot je arheološki spomin.

Zakaj menite, da je arheologija uporabna veda, zakaj je pomembno, kaj je počel človek v preteklosti in kako lahko vpliva to na človeka danes?

Ljudje so bili nekoč bolj kot smo danes povezani z naravo, živeli so z njo in od nje. Subtilno so izbirali mesta za naselitev. Z urbanizacijo pa so ljudje pri poselitvi naredili veliko napak. Danes se to odraža v poplavah, plazovih in drugih naravnih nesrečah, ki uničujejo premoženje in ogrožajo življenj ljudi. Če bi vedeli, kje so bila bivališča nekoč, verjetno ne bi ponovili napak. To je le eden od mnogih razlogov, zakaj je pomembno vedeti, kako je bilo nekoč.

Zakaj ste se odločili za pripravo «arheološkega spomina« prav v Občini Mengeš?
Redki kraji oziroma mesta v Sloveniji imajo toliko podatkov o poselitvi od prazgodovine do danes kot jih ima Mengeš. To je treba znati ceniti, prepoznati in predvsem varovati. S slikami, najdbami, lokacijami iz davne preteklosti Mengša smo želeli ozavestiti dragocenosti in podatke, ki jih v sebi skriva zemlja pod nami. Če bomo vsak dan gledali slike nevidne dediščine, jo bomo morda v prihodnje prepoznali, se jo zavedali in jo cenili.

Kako ste izbrali slike in pare?
Izbor slik je bil narejen glede na slikovno gradivo, ki smo ga lahko pridobili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ter glede na izpovednost posameznih kosov. Poleg fotografij so na slikah razloženi tudi pojmi o najdbah oziroma predmetih, npr. žrmlje je ročni mlin, ki so ga uporabljali v prazgodovini za mletje žit in je bil najden na območju vzhodnega prizidka šole leta 2016.Vsak pojem, predmet, risba je opremljena z razlago, tako da učenci sproti osvajajo tudi podatke o letu, lokaciji najdbe in njeni starosti.

Kako poteka igra, tako kot klasičen spomin?

Skoraj, pari se iščejo na osnovi arheoloških ostalin (vodnjak, skrinjice v katere je bil položen skrivni zakop na Gobavici) ali pa arheoloških najdb oz. predmetov.

Kateri starostni skupini učence je igra namenjana? 
Igra »arheološki spomin« je namenjena predvsem drugi in tretji triadi osnovne šole, prav lahko pa se jo igrajo tudi mladi in odrasli, ki seveda poznajo lokalno-mengeško arheologijo. Igra je učni pripomoček za učenje in utrjevanje znanja o preteklosti kraja. Prvič se jo lahko pri pouku uporabijo v 4. razred, pri spoznavanju lokalnega okolja.
 
Koliko so bili v pripravo igre vključeni učitelji?

Didaktični pripomoček je naše darilo Osnovni šoli Mengeš, ki z Medobčinskim muzejem Kamnik izredno dobro sodeluje in je bil narejen kot presenečenje. Predstavljen je bil ravnatelju in učiteljicama zgodovine, učitelji pa pri pripravi niso sodelovali. Lahko rečem, da so učitelji igro sprejeli z navdušenjem, tako kot razstavo Arheološki dokazi o davni preteklosti za območje Osnovne šole Mengeš, ki jim bo služila kot dodatna zgodovinska učilnica.

Torej lahko rečemo, da je arheološka razstava Arheološki dokazi o davni preteklosti za območje Osnovne šole Mengeš skupaj z igro »arheološki spomin« namenjena dvigu poznavanja pomena najdenih predmetov?

V Sloveniji je kot sem že omenila zelo malo krajev, ki imajo toliko podatkov o poselitvi od prazgodovine do danes kot jih ima Mengeš. To je treba znati ceniti, prepoznati in predvsem varovati. Lahko rečemo, da učenci Osnovne šole Mengeš poznajo preteklost Mengša, tudi arheološka najdišča, o njih veliko slišijo v šoli. Zanimanje javnosti za arheologijo kraja pa smo spodbudili z arheološko razstavo. Nujno pa se mi zdi, da začutimo in dokončno spoznamo pomen naše dediščine. Ne glede katera je, naravna, kulturna, nesnovna, …, je naša in je nepovratna. Kar uničimo, je za večno izgubljeno.

Ali se lahko igro spomin kupi, naroči?

Igra je narejena ekskluzivno za Osnovno šolo Mengeš, na hrbtno stran slik smo dali logotip šole in ni naprodaj. Namenjena je učencem in učiteljem šole, kot sem pojasnila želimo predvsem spodbuditi zanimanje za izjemno preteklost Mengša.

V Medobčinskem muzeju Kamnik ste kot lahko vidimo zelo močno vpeti v pedagoške procese šol. Kaj imate še pripravljeno zanje?
Šolske skupine so v Medobčinskem muzeju Kamnik zvesti obiskovalci. Izbirajo lahko med mnogimi pedagoškimi programi, ki jih pripravljamo in so zbrani v knjižici: Pedagoški programi Medobčinskega muzeja Kamnik 2016–2017(na voljo na povezavi http://www.muzej-kamnik-on.net/media/uploads/pedagoska_ponudba_MMK.pdf).
Številne aktivnosti lahko obiskovalci spremljajo tudi prek naše FB strani (povezava https://www.facebook.com/muzej.kamnik).

Šolarji se radi odločijo za delavnico: »Postani arheolog« na kateri izkopavamo v peskovniku, spoznavamo arheologovo delo, na muzejski način obdelujemo arheološke predmete, jih lepimo, opisujemo, … Pogosto se selimo v različna arheološka obdobja; v prazgodovini – tkemo na statve, gradimo hišo s prepletom iz vej, meljemo žito na žrmlje; v antiki – se učimo v rimski šoli matematike, latinščine, pišemo na voščene tablice, izdelujemo bule, mozaike in podobno. Za vsako obdobje, tudi srednji in novi vek, imamo sešita oblačila, spoznavamo običaje, hrano in glavne značilnosti obdobja na sproščen način, z igro, izkušnjo. Vse z namenom, da bi začutili, da je dediščina nekaj neprecenljivega, da bi jo imeli radi že kot šolarji, da bi jo spoštovali kot odrasli in prenašali ta odnos na prihodnje rodove.

Zanimive aktivnosti, ki vaše obiskovalce, ne samo mlade, prav gotovo navdušijo. Bi želeli izpostaviti še kaj?

Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem, ki so pripomogli k realizaciji razstave, Milanu Burkeljca, ravnatelju Osnovne šole Mengeš, ki je navdušeno pozdravil možnost po novi pridobitvi; Občini Mengeš, Gregorju Lojevcu, vodji projekta gradnje vzhodnega prizidka Osnovne šole Mengeš, ki je koordiniral projekt, in Francu Jeriču, županu Občine Mengeš, ki zagotovil potrebna finančna sredstva; dr. Rafku Urankarju, kolegu, ki je izkopaval na območju vzhodnega prizidka Osnovne šole Mengeš v letu 2016 in dal pobudo za postavitev razstave ter prispeval k njeni realizaciji. Vsem iskrena hvala. Upam, da v dobro vseh in dediščine, ki je predstavljena za te in bodoče rodove.

Hvala za pogovor.

Zapisala: Tina Drolc
Fotografije: Osnovna šola Mengeš