V Heliosu so se dogovorili

0
474

Po poročanju časopisa Dnevnik je uprava družbe Helios po poldrugem dnevu spontane stavke delavcev, zaradi katere so stali vsi delovni procesi, vendarle privolila v izplačilo višje božičnice. Delo je tako včeraj steklo. Kakšne pa so lahko posledice za zaposlene zaradi nenapovedane stavke?

Včeraj popoldne je uprava Heliosa z delavci, ki so poldrugi dan stavkali, zaradi česar so v družbi stali vsi delovni procesi, le dosegla dogovor o znesku božičnice. Ta je bila razlog za množično spontano stavko, kakršne v družbi ni bilo niti v času največjih odpuščanj.

»Dogovorili smo se za izplačilo poslovne uspešnosti oziroma božičnice, ki je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. In sicer, 500 oziroma 300 evrov fiksnega dela, prvi znesek za osnovne bruto plače, nižje od 1500 evrov, drugi za plače, višje od tega zneska. Temu se za vsakega zaposlenega doda variabilni del v vrednosti 1,5 odstotka letne plače,« so v skupni izjavi pojasnili predstavniki zaposlenih in uprave. Zaposleni v družbah Helios TBLUS, Belinka in Color (vsega okoli 1000 delavcev) so se tako popoldne vrnili k delu.

Ponekod božičnice v kolektivni pogodbi – ne pa v Heliosu

Že zdaj je po naših neuradnih podatkih jasno, da bo uprava zaradi upora in zaustavitve delovnega procesa zaposlenim odpravila nekatere ugodnosti, ki so jih doslej prejemali. Kolikšna bo poslovna škoda zaradi ustavitve dela, v upravi družbe v japonski lasti, ki je lani dosegla 174 milijonov evrov prihodkov in leto končala s 17 milijoni evrov dobička, niso želeli ugibati. Po nekaterih informacijah naj bi uprava sprožila tudi ukrepe zaradi nenapovedane stavke.

Po dogovoru, ki je bil sicer že poleti usklajen s sindikatom, naj bi vsi zaposleni, ki prejemajo več kot 1500 evrov osnovne bruto plače, prejeli 200 evrov bruto božičnice, tisti, ki prejemajo manj kot 1500 evrov, pa 350 evrov bruto. To je pozneje užalilo zaposlene. Zahtevali so 1300, kot dobijo v nekaterih farmacevtskih podjetjih, oziroma 1500 evrov bruto, kot prejemajo zaposleni v avstrijskih podjetjih skupine.

Nekatere družbe, denimo Luka Koper, Lek ali Dars, imajo izplačilo trinajste plače oziroma božičnice zapisano v kolektivni pogodbi (medtem pa zakon o tem ne govori), znesek pa niha glede na doseženi dobiček družbe in glede na dogovor s sindikalnimi organizacijami. Družbe jo praviloma izplačajo vsem zaposlenim in tudi tistim, ki v družbah delajo prek agencije, ne pa tudi članom uprave (denimo v Telekomu, Darsu…). Pregled izplačanih božičnic za letošnje in lansko leto v izbranih družbah je v tabeli. Iz nje je razvidno, da bodo družbe praviloma zaradi večjih dobičkov, ki so posledica gospodarske rasti, letos izplačale višje božičnice zaposlenim, ni pa to pravilo. V Pošti Slovenije so se denimo s sindikati pred dvema dnevoma dogovorili za zvišanje osnovne bruto plače zaposlenih na delovnih mestih v prometu do vključno sedmega tarifnega razreda (v različnih odstotkih), za 10-odstotni dodatek za deficitarnost za pismonoše, voznike, dostavljalce in raznašalce. Zaradi tega letos zaposlenim ne bodo izplačali božičnice, so sporočili iz družbe.

Tudi poslovodstvo in zaposleni v Heliosu so se denimo dogovorili za četrtino višji regres, številna napredovanja in zvišanje plač, predvsem tistih v najnižjih plačnih razredih.

O (ne)zakonitosti stavke sodi sodišče

Božičnica po naših neuradnih informacijah ni zagotovljena v kolektivni pogodbi družbe Helios, je pa zahteva delavcev, da so tako ali drugače udeleženi pri dobičku družbe, kljub temu legitimna, poudarja Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). »Zahteva za izplačilo božičnice je lahko tudi utemeljen razlog za stavko, saj to razumemo kot uveljavljanje ekonomskih in socialnih interesov zaposlenih,« pravi. Spontana stavka v Heliosu je bila že druga te vrste, pred dvema tednoma so se namreč uprli v Gorenju – in tudi tam nazadnje dosegli izplačilo višje božičnice (in drugih bonitet).

Pravila stavke ureja eden najstarejših zakonov, napisan že leta 1991, ki se je v bolj ali manj enaki obliki ohranil do danes. Ta med drugim določa, da morajo zaposleni stavko napovedati upravi pet dni prej. O tem, ali je nenapovedana ali spontana stavka zakonita ali ne, po drugi strani presoja sodišče na zahtevo delodajalca, dodaja Zorko. »Če sodišče presodi, da je stavka nezakonita, so mogoče tudi sankcije, a teh ne določa sodišče. Med sankcijami je mogoče vse, tudi izredne odpovedi delovnih razmerij,« razmišlja Zorko. Poudarja pa, da leži odgovornost za interesno stavko, kakršna je bila v Heliosu, tudi na delodajalcih.

Vir: Dnevnik.si
Foto: Jaka Gasar