Uporabljajmo možgane in jih ohranimo vitalne

0
390
cof

V KIKštarterju smo na delavnici Pozornost in spomin dodobra razgibali svoje možgane in se izobrazili o pomembnosti in načinu ohranjanja zdravih in vitalnih možganov. Na delavnici smo izvedeli mnogo o kognitivnih funkcijah, ki so odgovorne za naše razmišljanje in delovanje, pa nekaj o tem kam nas pripelje kronična izpostavljenost stresu ter kako lahko izboljšamo svoje kognitivne funkcije ter s tem ohranimo svoje možgane vitalne. Delavnico je vodila Tina Štukelj, mag. kognitivnih znanosti in  ustanoviteljica programa BisterUm, zabavno umovanje (www.bisterum.si).

Tina Štukelj nam je na sproščen in razumljiv način predstavila delovanje naših možganov in nam pokazala, kako nas včasih naši možgani celo zavajajo, kako so med seboj povezane naše miselne funkcije ter kako lahko s preprostimi vajami izboljšamo naše miselne sposobnosti. Tako kot naše mišice potrebujejo vadbo, če jih želimo razvijati in ohranjati, tako tudi naši možgani potrebujejo redno miselno vadbo, saj v zvezi z delovanjem našega najpomembnejšega organa vse bolj prihaja do izraza rek »Use it or lose it« oz. po naše  »Uporabi ali pozabi«.

Vsaka možganska celica (nevron) za svoj obstanek potrebuje zadolžitev in zato jo je potrebno uporabljati, sicer začnejo izginjati povezave, ki jih ima z drugimi nevroni, sčasoma pa to vodi do njenega propada. Naše možgane lahko treniramo z različnimi miselnimi vajami, pri tem pa je predvsem pomembno, da smo z vajami dosledni in treniramo na redni ravni, vsaj nekajkrat tedensko. Z rednim treniranjem naših možganov ohranjamo obstoječe in ustvarjamo nove povezave med nevroni. Naše kognitivne funkcije delujejo prepleteno, zato se urjenje ene izmed njih velikokrat pozna tudi na učinkovitosti katere druge. Kombinacija ozaveščanja principov razmišljanja, učenje novih veščin, reševanje miselnih izzivov in skrb za ohranjanje mentalne prožnosti vodita do bistrejšega spomina, ostrejše pozornosti in boljše vitalnosti naših možganov ter s tem do večje kakovosti našega življenja.

Naše miselne sposobnosti so medsebojno tesno povezane. Tako se težave z eno izmed njih poznajo na delovanju ostalih, saj za večino miselnih opravil uporabljamo več miselnih funkcij istočasno. Za podjetnika so te sposobnosti še toliko bolj pomembne, saj pomembno vplivajo na njegovo delovno učinkovitost.

Spomin in pozornost sta medsebojno prepletena, lahko bi celo rekli  medsebojno odvisna. Poznamo več vrst spomina, glede na način shranjevanja in uporabe podatkov pa v osnovi ločimo kratkoročni, delovni in dolgoročni spomin. Kratkoročni spomin uporabimo, ko si neko informacijo zapomnimo le za nekaj sekund (telefonsko številko restavracije, kjer bomo naročili malico), nato pa to isto informacijo takoj uporabimo. Iz dolgoročnega spomina prikličemo informacijo, ki jo zelo verjetno velikokrat uporabljamo in je zato postala del dolgoročnega spomina, na primer koda za odklepanje zaslona na mobilniku. Delovni spomin pa je neke vrste nadgradnja kratkoročnega spomina in je lahko (ni pa tudi nujno) tudi vmesna stopnja do dolgoročnega spomina. Omogoča nam, da nove informacije (kratkoročni spomin) logično povežemo z že obstoječimi podatki iz naše spominske banke in s tem  ustvarimo neko novo informacijo, ki jo uporabimo. Primer: prodajalka vam pove, da se je vaš najljubši časopis pocenil za 1 €. Iz dolgoročnega spomina potegnete informacijo o stari ceni, ji odštejete 1 € in pripravite kovance v višini nove cene. Ni pa pomemben le dober spomin, temveč je pomembna tudi pozornost. Ko se skoncentriramo in svojo pozornost posvetimo trenutni nalogi, sprejmemo v svoje možgane podrobnejše informacije in si posledično več zapomnimo. Tako so informacije, ki jih kasneje prikličemo iz svoje spominske banke, bolj popolne.

Možgani so sicer zelo trpežen organ, pa vendar se slaba prehrana, premalo gibanja, prepogosto puščanje »možgančkov na paši« in prevelika izpostavljenost stresu hitro pozna tudi na stanju naših možganov. Vidne posledice navadno opazimo mnogo kasneje, kot se je dejansko začel sam propad naših nevronov. S pomočjo sodobnih raziskovalnih in opazovalnih metod so znanstveniki prišli do ugotovitev, da se mnoge nevrodegenerativne bolezni, kamor sodi tudi demenca, začnejo potuhnjeno in počasi razvijati že desetletja preden so opazne prve težave pri delovanju človeka. Naj starost ne bo izgovor – naučite se nekaj novega, bodite mentalno aktivni in poskrbite, da bodo vaši možgančki ostali v dobri formi.

Tina je ustanoviteljica programa BisterUm, zabavno umovanje (www.bisterum.si), katerega glavni cilj je pomagati ljudem pri ohranjanju kognitivne vitalnosti. Pri svojem delu sodeluje z ustanovami, ki skrbijo za kognitivno rehabilitacijo, pripravlja kognitivne vsebine za inštitucije, ki se ukvarjajo z ranljivimi skupinami (starejši, ljudje po poškodbi možganov) ter pripravlja izkustvene delavnice za podjetja, ki želijo opolnomočiti svoje zaposlene in jih vzpodbuditi k ohranjanju svoje mentalne vitalnosti.

Maja Alagić