Intervju s poslanko Državnega zbora RS Julijano Bizjak Mlakar

2061

Julijani Bizjak Mlakar, magistrici poslovne politike in organizacije, profesorici matematike, višji predavateljici menedžmenta v zdravstvu, nekdanji ministrici za kulturo in državnozborski poslanki ter tudi pobudnici in ustanoviteljici Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, h kateremu je v letu 2006 pristopilo več kot 74.000 ljudi, je treba priznati, da postavlja skupno dobro pred zasebnimi interesi. Kot ministrica za kulturo je pripravila pomembne zakone, kulturo pa ubranila pred nadaljnjem krčenjem sredstev. Ko gre za javni interes, se ne ukloni. Ker prejšnja vlada kulturnih projektov ni prijavila na EU razpise za finančno perspektivo do leta 2020, je začela zbirati denar za kulturne projekte kar pri svojih ministrskih kolegih z drugih resorjev in tako pridobila kulturi skoraj 40 milijonov evrov za obdobje 2016-2020. Z mesta ministrice za kulturo je odstopila pokončno, predsedniku vlade pa izrekla nezaupnico, ker ni imel posluha za kulturo in zaradi pritiskov, ki jih je izvajal, da bi ministrstvo za kulturo prevzelo skrb za rudarske posle v štiri slovenskih rudnikih v likvidaciji, čeprav za to ni bilo pravnih temeljev, na kulturnem resorju pa ne sredstev in kadrov za prevzem te velike odgovornosti. Tudi v parlamentu je Julijana med bolj aktivnimi poslanci. Njena stališča so argumentirana, zagovarja pa jih jasno in odločno.

Po izvolitvi v parlament ste bili skoraj dve leti zelo aktivni kot ministrica za kulturo. Mnogi kulturniki in umetniki cenijo vaše delo za kulturo in še posebej za obstoj slovenščine. Vam je žal, da ste prezgodaj zapustili mesto ministrice?
Niti ne. Pripravili smo in sprejetih je bilo veliko dobrih zakonskih sprememb. Pomemben pa je tudi moj prispevek poslanke za slovensko kulturo po tistem, ko sem se odrekla mestu ministrice. Že kot ministrica za kulturo sem nasprotovala zakonu ministrstva za izobraževanje, s katerim se je želelo z univerze pregnati slovenščino zaradi komercialnih, povsem zasebnih interesov univerzitetnih elit. Ko je ta zakon prišel v parlament, sem si več mesecev prizadevala ob podpori znanih oseb iz vrst kulture, da bi se sporni člen črtalo iz zakona. Uspeli smo in slovenščina je obstala na univerzi. Zavedam pa se, da bodo podobni poskusi izganjanja slovenščine z univerze še tudi v prihodnje, saj pohlep po denarju ne pozna omejitev. Podobno je z glasbo v slovenskem jeziku. Ob hudem nasprotovanju medijskih lobijev sem dosegla sprejem zakona, zaradi katerega danes slišimo slovensko glasbo na radijih tudi podnevi. Odkar sem se vrnila v državni zbor se že drugič prizadevam ohraniti to pridobitev, saj bi se želelo javne frekvence, čeprav so le-te javno dobro, uporabiti predvsem za komercialne interese lastnikov radijev in dobičke posameznikov.

DeSUS ima v tej vladi nekoliko več poslancev kot jih je imel doslej. Kaj ste in kaj boste še storili, da bodo pokojnine zadoščale za dostojno življenje upokojencev?
Upokojenci so v času finančne krize ogromno prispevali k finančni stabilnosti države. Sedaj, ko je gospodarska rast dobra, zahteva DeSUS, da se pokojnine z izrednimi usklajevanji poleg rednih vrniti na nivo, kot da zamrznitev ne bi bilo. Z majhnim številom poslancev v preteklih letih je DeSUS pogosto preprečil, da bi se pokojnine še bolj znižale. Določbe o zvišanju pokojnin je vključil DeSUS tudi v koalicijsko pogodbo te vlade. Zato so pokojnine v letih 2016, 2017 in 2018 ponovno rastle. V začetku decembra lanskega leta smo vložili zakon, ki sem ga stranki DeSUS predlagala sama, s katerim bi se pokojnine in invalidnine poleg rednega usklajevanja, poviševale tudi izredno vse do leta 2022, s čimer bi se pokojnine vrnile na raven, kot če preteklih zamrznitev pokojnin ne bi bilo. Državni svet je ta predlog zakona sprejel brez glasu proti. Zakon pa mora prestati še obravnavo v državnem zboru. Prav tako so bili v letu 2017 in bodo v letu 2018 prav vsi upokojeni deležni višjega letnega dodatka kot pred tem. Sprejet je bil tudi zakon, da nobena pokojnina za polno delovno dobo ne bi smela biti nižja od 500 evrov. Vemo, da 500 evrov še ni dostojna pokojnina, vendar je to korak v pravo smer. Naj omenim še zakon, ki bo izboljšal vdovske pokojnine in zakon o demografskem skladu, ki bo omogočil stabilnost pokojninskega sistema tudi prihodnjim generacijam.
V DeSUSu opozarjamo tudi na slabosti zdravstvenega in socialnega sistema, ter od pristojnih ministric zahtevamo, da se poskrbi za dostojno življenje prav vsake osebe, ko ta ne zmore več skrbeti zase. Generacije državljanov, tudi tistih, ki so danes upokojeni, so zgradile to državo. Nekdaj skupnega premoženja so se polastili posamezniki, ga odtujevali in na razne načine prenašali v davčne oaze. Tisti, ki so tedaj vodili državo, tega niso znali ali želeli ustaviti. Sedanje generacije moramo stopiti skupaj in ljudem na starost omogočiti dostojno življenje.

Kje in kako bi lahko ukrepali, da bodo mladi videli prihodnost v Sloveniji?
Dostop do izobraževanja in kakovost izobraževanja sta v Sloveniji dobri. Žal pa nudi trg dela mladim premalo izzivov, poleg tega pa je skrajno izkoriščevalski in neprijazen do zaposlenih, zato mladi množično odhajajo v druge države. Prav tako ni poskrbljeno za stanovanja, za primerne službe in za spodbude mladim družinam. Pristojni ministrstvo za delo in ministrstvo za gospodarstvo opozarjamo, da bi morali bolj načrtno ustvarjati pogoje, da bi mladi želeli ostati v Sloveniji.

Katera so po vašem mnenju strateška podjetja, ki bi jih morala država obdržati v svoji lasti?
Žal je bilo v preteklosti zaradi koristi posameznikov in gospodarsko političnih povezav, ki se jih v javnosti razkriva šele zadnja leta, uničenih ali poceni razprodano večino naših paradnih gospodarskih konjev. Ti bi bili lahko del demografskega sklada, kar bi bilo v korist boljšemu življenju vseh generacij. Teh podjetij je trenutno še za okoli 10 milijard evrov. Imamo še nekaj državne infrastrukture na področju prometa, energetike, medijev, javnega zdravstva, kulture, šolstva, RTV, vojske, policije ipd. Za suvereno državo so poleg navedenega pomembni še bančni, finančni in zavarovalniški sistemi, telekomunikacija, vojska, naravna bogastva ipd. Država, ki nima gospodarske in finančne moči, ne more odločati o lastni prihodnosti in zato tudi ni suverena. Tudi zato v DeSUSu menimo, da bi morali pomembna podjetja prenesti v upravljanje demografskemu skladu.

Kaj je za vas socialna država?
Država mora poskrbeti za dostojno življenje tistih, ki ne zmorejo poskrbeti zase. Tistim, ki pa lahko delajo, je treba omogočiti, da bodo lahko za svoje preživetje zaslužili sami – pa četudi z javnimi deli, v socialnih podjetjih in zadrugah, na področju kmetijstva za povečanje samooskrbe države ipd. Za padec samozavesti in samospoštovanje ni slabšega kot životarjenje s socialno podporo in v brezdelnosti. Slovencev je premalo, da bi si smeli privoščiti socialno izključitev kar 371.000 državljanov, kot jih je za leto 2016 naštel Statistični urad RS. To zagotovo ni dobra socialna politika države.

Kaj je po vašem mnenju dobro vladanje?
Država mora poskrbeti za dobro regulacijo vseh gospodarskih in drugih aktivnosti v državi, pri tem pa mora posebej skrbeti, da zasebni interes ne povozi skupnega interesa. Prav tako mora država vzpostaviti dober nadzor nad porabo javnih sredstev, vzpostaviti socialno pravično družbo, zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in enakih možnosti državljanov, skrbeti za varnost državljanov in za dostopnost ter dobro delovanje vseh javnih sistemov, ki so pomembni za življenje ljudi.

Aktivno se ukvarjate tudi s področjem zdravstva, sociale in trga dela, kulture, šolstva, zunanje politike, aktivni ste tudi v komisiji za nadzor javnih financ in na drugih področjih. Kako vse to zmorete? Za kakšno zdravstvo, šolstvo in socialo si prizadevate?
Ta področja so mi blizu, ker so pomembna za boljše življenje ljudi. Prizadevam si za vsem dostopno in kakovostno javno zdravstvo, javno šolstvo, za boljše javne socialne sisteme, za dostojne plače in pokojnine, za večjo skrb za družine in za starejše, posebej tedaj, ko ti ne zmorejo več skrbeti zase.

Večina poslancev, tudi vi, še ne izpolnjute pogoje za upokojitev. Zakaj ljudje menijo, da je DeSUS stranka upokojencev?
Stranka DeSUS je nastala na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije, zato je naša prva skrb prav skrb za starejše državljane. Sicer pa je v naših vrstah tudi veliko število mladih. Naš slogan »DeSUS – Za vse generacije« pove, da si prizadevamo za boljše življenje vseh generacij. Zavedamo se, da je za skladen razvoj družbe treba poskrbeti tudi za dobro delovanje gospodarstva, javnega šolstva, zdravstva, sociale, trga dela, za čisto in zdravo naravno okolje, za kmetijstvo ipd. Zato se v DeSUSu ukvarjamo s prav vsemi področji, pomembnimi za državljane.

Kakšen je vaš delovni dan?
Ob delovnikih vstanem običajno pred šesto uro, z delom pa končam okoli desete ure zvečer. Za odgovorno opravljanje dela poslanke je treba prebrati ogromno predlogov zakonov in drugih dokumentov ter se o problemih in odprtih vprašanjih pogovoriti z mnogimi ljudmi in skupinami. Vesela sem, kadar si lahko utrgam čas za udeležbo na kulturnih in na drugih prireditvah v Kamniku ali v Komendi. Od napornega delovnika si običajno odpočijem čez vikend in v času dopusta, ko se poslanskemu delu običajno posvetim le nekaj ur dnevno, ostali čas pa namenim družini, prijateljem, sprehodom v naravo, branju knjig in vsemu, kar mi je še posebej drago.

Večkrat vidimo vaše nastope v parlamentu in v medijih, ki so vsi zelo argumentirani. Kako se pripravljate na seje?
V ozadju argumentiranih razprav je ogromno dela in zbiranja podatkov. Za poslance je pomembno, da področje, o katerem razpravljamo, predhodno dobro proučimo. Kljub pomoči strokovne službe naše poslanske skupine je dela za pridobitev potrebnih argumentov običajno še veliko.

Kaj menite o prekarcih?
Premajhna regulacija države na področju delavskih pravic se kaže v negotovih, včasih skoraj suženjskih pogojih dela številnih, še posebej mladih in tujcev. Tudi zato odhajajo v tujino naši najbolj strokovni in izobraženi, običajno mladi kadri. Nekatere premike v smer dostojnega plačila zaposlenih v kulturi sem uspela uzakoniti kot ministrica za kulturo, na drugih področjih pa prispevala tudi kot poslanka s predlogi, s svojimi razpravami in s podporo dobrim predlogom. Težko pa je premikati voz v pravo smer, če za potrebne korake ni dovolj politične volje na pristojnih ministrstvih za delo in za gospodarstvo. Za dostojne pogoje dela si mora poleg poslancev prizadevati celotna družba.

Odmevna je vaša serija dobro obiskanih poslanskih večerov na nekatera pereča družbena vprašanja. Bi povedali kaj o tem?
Z zanimivimi in iskrivimi sogovorniki obravnavamo na večerih, poimenovanih »Poslanski večeri z Julijano« za ljudi pomembne teme. Obisk teh večerov je nad pričakovanji. Tako so se iskrila mnenja o problemih mladih in drugih generacij, o vprašanjih čistega in zdravega okolja, o socialni, delovni in zdravstveni varnosti ter še posebej o skrbi za starejše, na reševanje katerih so mnoge lokalne skupnosti in delno tudi država kar pozabili. Razjasnili smo si tudi vprašanja, zakaj včasih javni sistemi ne delujejo, kot bi morali, in kako razkrivati ter odpravljati nepravilnosti, do katerih prihaja.

M. V. Sajovic Verbole

Oglasno sporočilo