Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka: V svetu deluje gibanje mladih upokojencev, ki rušijo naše tradicionalno prepričanje

886

 

Denar je velik stres v življenju ljudi, ki ga nimajo. Velik stres pa je tudi v življenju tistih, ki ga imajo, a seveda drugačne vrste. Na splošno ljudje ne znamo upravljati osebnih financ. To dejstvo ni »iz trte izvito«, ampak ga je potrdilo že mnogo raziskav, med drugimi tudi raziskava Zavoda Vem, da ne vem, leta 2015. Ključne ugotovitve te raziskave so bile, da je le 2 % Slovencev sposobnih samostojnega upravljanja z družinskim proračunom, le 3 % jih pozna osnovna pravila investiranja, le 4 % jih pozna pomen zaščite in štiri stebre socialne varnosti in le 6 % ljudi ima osnovno znanje kako se lotiti varčevanja. Da ne bomo še naprej čisto finančno nepismeni, smo za nekaj nasvetov prosili partnerko in neodvisno osebno finančno svetovalko Natašo Kozlevčar iz družbe Vezovišek & Partnerji.

Denar prinaša največ stresa v naše življenje, če si to priznamo ali ne. Stres pa že meji na bolezensko stanje. Običajno, ko se nam začnejo pojavljati bolezenski znaki, poiščemo pomoč zdravnika. Če je torej denar vir našega stresa in to že vpliva na naše zdravje, bi morali poiskati osebnega finančnega svetovalca, ki bi nam pomagal odpraviti stres?
Dobro razmišljate, a običajno bi bilo takrat že prepozno in bi vsekakor potrebovali tudi zdravnika. Se pa strinjam, da tradicionalna medicina zdravi posledice, ne pa tudi vzroka. Nasploh pogrešam celovitejši pristop tako s področja medicine kot finančnega področja, ki bi nam pogosto prihranil veliko časa, denarja in energije.

Pa se ljudje danes odločajo za pomoč osebnega finančnega svetovalca? Kakšna je sploh vaša vloga?
Ljudje v Sloveniji še ne poznajo razlike med osebnim finančnim svetovalcem in prodajalcem. Prav tako je izraz osebni finančni svetovalec pogosto napačno uporabljen, saj v Sloveniji še ni poklica, prav tako pa tudi ni licence, ki bi potrjevala vsestransko znanje, ki naj bi ga osebni finančni svetovalec imel. Namreč, temeljna prednost osebnega finančnega svetovalca je, da pozna vsa področja osebnih financ, vso zakonodajo in da narekuje prioritete ter določi korake, s katerimi bo stranko pripeljal do cilja. Torej, poznati mora pomen proračuna, zaščite, tako osebne kot premoženjske, financiranja, varčevanja, investicij, pri čemer mora razumeti različne naložbene razrede, davkov. Glede na samo razsežnost področja, pa seveda ne more biti specialist na vseh teh področjih, temveč je običajno specialist na enem ali dveh.
V mojem primeru to npr. pomeni, da se s stranko pogovorim in ugotovim, kje so njeni največji izzivi. Če je to varčevanje ali naložbenje, ji lahko pomagam jaz, v primeru, da gre za upravljanje njenega proračuna, pa jo usmerim npr. na finančnega coacha.

Pred nedavnim ste gostovala v Domžalah, saj ste avtorica knjige Neodvisna ženska z bičem, ki je vse prej kot roman. Je kažipot. Kdo pa je v resnici ta ženska z bičem in kaj pravzaprav pomeniti biti finančno neodvisen?
Neodvisna ženska z bičem je lahko vsaka od nas, ki se loti te poti – poti do neodvisnosti – aktivno. Ni tako težko, kot se morda sliši. Predstavljajte si, da vam danes ne bi bilo več treba delati za denar. In ne, ne rabite služiti 5.000 evrov na mesec.  Kdo si tega ne bi želel? Ne poznam človeka, moškega ali ženske, ki si ne bi želel samostojno odločati o tem, kaj bo počel v življenju. In ko ste enkrat na tej poti in vidite rezultate, je pot samo še lažja, saj je motivacija večja. In bič je tisti notranji glas, ki te opozori, kadar skreneš s poti in ti pomaga priti nazaj. Saj veste, pogosto potrebujemo trdo roko, da spremenimo vzorce, ki so tako globoko zakopani v nas. Zato bič in ne nežna, mehka roka.  Za to pot se vsaj v Sloveniji zaenkrat odloča premalo ljudi. A nič ne de. V našem podjetju smo vajeni, da orjemo ledino in ne popustimo zlahka. Sploh, ker vidimo kako naše sodelovanje z ljudmi vpliva na njihovo življenje: kot ponovno rojstvo. In to nas žene naprej.

Večina ljudi sanja o bogastvu, saj naj bi le bogastvo predstavljalo neodvisnost, ampak temu ni čisto tako, kajne?
Res je. Običajno razmišljamo, da bi za doseg tega cilja morale imeti izredno dobro plačano službo oziroma delo. A to ni nujno! Pravzaprav sploh ni pomembno, koliko zaslužimo, pomembno je le, koliko in kako varčujemo oziroma kakšen je naš življenjski standard. V resnici je torej vseeno, ali imamo 1.000 evrov ali 2.000 evrov prihodkov  na mesec. V obeh primerih je enačba za doseg finančne neodvisnosti enaka: če lahko varčujemo npr. 30 odstotkov svojih prihodkov, se lahko upokojimo v 28 letih, če lahko privarčujemo npr. 50 odstotkov prihodkov, pa že čez 16,6 leta. Morda izgleda veliko, toda ali je še kakšen cilj tako pomemben? Seveda je finančno neodvisnost mnogo lažje doseči v dvoje, a tudi posameznikom je uspelo.
Večina ljudi je prepričanih, da upokojitev pri 40-ih ni mogoča ali da je dosegljiva samo za srečneže, ki zadenejo na lotu, ali tajkune. A se motijo. V svetu deluje gibanje mladih upokojencev, ki potrjujejo nasprotno in rušijo naše tradicionalno prepričanje. Zanimivo je, da so si ti ljudje zelo različni. Nekateri so imeli dobro plačano službo, drugi so bili učitelji ali pisci, nekateri so bili podjetniki, drugi so imeli deseturni delovnik. A nekaj imajo vendarle skupnega, njihov um ni ustvarjen za nemogoče. Imajo zanimiv življenjski slog, imajo načrt glede porabe in varčevanja ter živijo svoje sanje.

Po podatkih raziskave iz leta 2015 naj bi bila samo 2 % Slovencev finančno pismena. Kaj to sploh pomeni? Da preostalih 98 % ne zna »zapravljati« svojega denarja?
Točno tako oziroma, da ga zapravljamo za “napačne in nepotrebne” stvari oziroma za stvari, ki jih potrebujemo, a jih preplačamo. Z raziskavo smo ugotovili, da Slovenci v povprečju po nepotrebnem zapravimo 1.208 evrov na leto oziroma ta denar vržemo skozi okno. Največ tega denarja zapravimo po nepotrebnem pri stanovanjskih stroških, prehrani ter finančnih produktih.

Varčevati, varčevati, varčevati … zakaj, kako?
Zadnjič mi je kolegica rekla: Veš, sem prebrala tvojo knjigo. A jaz se ne želim odpovedati dobremu življenju, ki ga imam danes. Prav je tako, sem ji odgovorila. Seveda me je malce nejeverno pogledala. A moja logika je zelo enostavna. Če imate občutek, da se odpovedujete, potem dejansko ne varčujete zase oziroma za svoj cilj, temveč za cilj nekoga drugega. In ker tega cilja ne čutite, boste vedno imeli občutek, da se nečemu odpovedujete. Ker, če si nekaj močno želite, potem boste naredili vse, da to dosežete. Spomnite se kako ste osvajali npr. svojega današnjega partnerja/partnerko. Najverjetneje ste veliko vložili in se ob tem dobro počutili, kajne?
Zakaj varčevati? Za različne cilje, a sama trdim, da je cilj TVOJA PRIHODNOST najpomembnejši. Ker, kot verjetno že veste, država ni več tako radodarna in iz tistega, kar boste dobili za pokojnino, ne boste dostojno živeli. Torej, skočite na ta vlak čimprej. Bodite “outsider”. Če kje, je prav pri tem varčevanju čas ključen. Prej, ko boste začeli, lažje boste dosegli cilj.
Kako varčevati? Z načrtom. Načrt je ključen. To je približno tako, kot če si želiš postaviti hišo. Nisem še videla, da bi si jo kdo postavljal brez načrta. Torej, začnem na začetku: prihodki morajo biti višji od odhodkov, izračunam višino zlate rezerve (denarna sredstva, ki so nam v vsakem trenutku na voljo, dosegali pa naj bi od 3- do 12-kratnik naših mesečnih odhodkov, op. p.), se primerno zaščitim za tveganja, ki jih ne želim nositi sam, nato konkretiziram cilj varčevanja in določim ročnost ter poiščem rešitve, ki se skladajo z mojimi zahtevami po fleksibilnosti, likvidnosti, stroških, donosnosti ter tveganosti.

Pravite, da prej, ko bomo začeli varčevati, lažje bomo dosegli cilj. Torej, najbolje, da začnemo takoj danes, če še ne varčujemo?
Včeraj! Vsak bi moral začeti razmišljati o varčevanju za prihodnost s prvo plačo. S prvo plačo namreč prav to tudi začnemo, ko plačamo prispevke, a ti prispevki žal ne bodo zadostovali, kot smo to bili vajeni pri naših dedkih in babicah. Iz prvega stebra bomo namreč prejeli občutno manj in vsekakor ne dovolj za dostojno življenje. Prej kot bomo začeli, lažje bomo dosegli cilj. Že Einstein je rekel, da je obrestno obrestni račun najmočnejša sila v vesolju in pri dolgoročnem varčevanju res igra ključno vlogo. In ne, ne rabiš biti bogat, da to lahko dosežeš. Vsak lahko do tega pride s pravočasnim zavedanjem in aktivnim investiranjem za svojo prihodnost. Če to dvoje drži, uspeh ne uide.

Ena od zmot, ki si jih ljudje pogosto zamišljajo je, da če bodo varčevali, bodo ostali brez socialnih transferjev: otroškega dodatka, bodo dražje plačevali vrtec … Kako je s tem v resnici? Kako zelo vpliva varčevanje na zmanjšanje socialnih transferjev?
V redkih primerih je to upravičeno, v večini pa gre le za izgovor. Če veš kako center za socialno delo upošteva tvoje premoženje, potem veš, da tovrstno varčevanje redko vpliva na znesek otroškega dodatka ali plačilo vrtca. V vsakem primeru pa vam lahko zaupam, da obstajajo tudi druge poti ali rešitve, ki jih center za socialno delo zaenkrat še ne upošteva.

Varčevanje torej je nujno, ampak kje? Kako ločiti pravo seme od plevela?
To izgleda kot prava znanstvena fantastika. Samo razumevanje logike varčevanja je lahko, a izdelati načrt, si zastaviti prava vprašanja, pomisliti na vse vidike in na koncu še primerjati tovrstne produkte ni tako zelo lahko. Zato pa je sklenjenih toliko napačnih rešitev. V pomoč naj vam bodo naslednja vprašanja: za kaj varčujete, kdaj boste sredstva potrebovali, kakšna naj bo likvidnost, fleksibilnost, potem pa izberite tako rešitev, ki bo med vsemi imela najboljše razmerje med stroški, tveganjem in donosnostjo.

Ok, varčevanje že, kaj pa zavarovanja? Skoraj ni človeka, da ne bi imel kakšnega zavarovanja. Ampak, pri teh nas čakajo številne pasti, zmote, prevare, preplačila in velike finančne izgube. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju?
Tako kot vzajemni skladi danes med ljudmi niso najbolj priljubljeni, je tudi z zavarovanji. Ljudje ob besedi zavarovanje nimajo pozitivnega občutka predvsem zaradi lastnih izkušenj ali izkušenj bližnjih. Najpogosteje tiči razlog v kombinaciji varčevanja in zavarovanja, rešitvi, ki se je na trgu prodajala kot zlato in kjer so ljudje po letih varčevanja ugotovili, da imajo manj, kot so vložili. Če bi bil razlog v nihanju finančnih trgov, bi to morda še nekako razumeli, ker pa je bil razlog predvsem v visokih skritih stroških, o katerih niso vedeli nič, je zaupanje temu primerno. Nadalje je pri zavarovanjih težava tudi v izključitvah (naravna smrt ipd., op. p.), o katerih stranka ni bila poučena in o katerih prvič sliši, ko se zgodi dogodek. Pričakovanja so upravičena, odgovor s strani zavarovalnice pa pogosto ni pozitiven.
A s pravim pristopom lahko veliko stvari rešimo. Če bi se pred podpisom police vprašali kaj potrebujemo in v kakšni višini, bi bilo veliko več prave in boljše zaščite. Tveganja, ki jih nisem pripravljen nositi sam, bi prenesel na zavarovalnico, ostala tveganja pa bi nosil sam. Žal je tako, da na zavarovalnico ne moremo prenesti vseh tveganj, ki bi si jih želeli, saj so stroški previsoki. Zato je optimalna izbira izredno pomembna.

Še eno področje je, ki se tiče res velikega kroga ljudi – krediti. Danes so obrestne mere rekordno nizke, ampak kot opozarjate v podjetju Vezovišek in Partnerji, je še vedno več deset tisoč Slovencev in Slovenk, ki plačujejo nenormalno drage kredite. Izgubljajo več deset tisoč evrov! Zakaj?
S tega področja bi vam lahko največ povedala naša ekipa za financiranje. Za Slovence je znano, da želijo vse opraviti sami in da si redko poiščejo pomoč strokovnjaka ob pravem času. To je vsekakor eno izmed področij, kjer je temu tudi tako. Kadar kupujemo nepremičnino, gre pogosto za največjo investicijo življenja, a vseeno verjamemo, da zmoremo sami. Predstavljajte si, kako lepo bi bilo, če bi ob sebi imeli človeka, ki bi delal in se pogajal  za vas in se spogajal za boljše pogoje, kot bi se vi kadarkoli? Bi ga z veseljem plačali? No, tudi na tem področju imamo precejšnje prihranke. V primeru večjih kreditov govorimo o nekaj 10 tisoč evrih. V splošnem pa velja, da tako lahko privarčujemo od 5- do 10 odstotkov vrednosti kredita. To pa je že lep znesek, kajne?

Kako?
Banke pogosto ob najemu kredita za nekoliko nižjo obrestno mero pogojujejo rešitve, ki jih ali ne potrebujete ali pa so zelo slabe in drage. Ker ste sami takrat tako zelo osredotočeni le na obrestno mero, podpišete vse. Najpogosteje se izkaže, da bi bilo bolje, da bi imeli nekoliko višjo obrestno mero.
Ali pa si predstavljajte, da ste kredit najeli pred desetimi leti. Takrat ste porabili precej ur, preden ste se odločili, danes pa vas to ne zanima več. Namreč za vas je ta zadeva rešena. Vmes pa se je trg precej spremenil. In če bi le stopili do svoje banke in jih povprašali o možnosti refinanciranja, bi morda ugotovili, da lahko svoj obrok precej zmanjšate. To se dogaja danes. Fiksne obrestne mere so na nizkih nivojih in razmišljanje v to smer bi bilo danes vsekakor zelo primerno. Seveda pa so še druge pasti, malenkosti na katere morate biti pozorni.

Pa poglejva še na drugo stran, med tiste, ki jim o kreditih ni treba razmišljati in, ki imajo visoke prihranke in bi jih radi oplemenitili. Kaj jim svetujete, kako naj se lotijo tega?
Osnova je oblikovanje svoje osebne bilance: popis vsega premoženja in vseh obveznosti. Iz tega lahko dejansko vidimo, ali gre res za prihranke, ki jih lahko naložimo na finančne trge, ali npr. za zlato rezervo, ki mora ostati na varčevalnem računu. V kolikor ugotovimo, da imamo prihranke, sledi vprašalnik, s katerim določimo kakšen profil vlagatelja smo. Ta je namreč temelj za oblikovanje investicijskega načrta. Poenostavljeno to pomeni, koliko smo pripravljeni tvegati oziroma v določenem trenutku izgubiti svojega premoženja. To ne pomeni, da ga bomo dejansko izgubili, a nihanja so v vseh naložbenih razredih prisotna in na to se moramo pripraviti. Ko določimo svoj profil, pa izberemo še naložbene razrede, v katere bomo vstopili. Pomembno pri tem je, da so med seboj nizko povezani. Kaj to pomeni? Da se gibljejo neodvisno drug od drugega. Ko eden raste, lahko drug raste ali pada in tako naprej. Vsekakor ne priporočam, da vložite v rešitve, ki so med seboj visoko korelirane oziroma povezane, saj bi to pomenilo, da boste  zadovoljni, ko bodo rešitve rasle, a izredno nezadovoljni, ko bodo rešitve padale. Na koncu ne pozabite: spanec je še vedno na prvem mestu.

Mateja Kegel Kozlevčar