Simon Grižon: Stres je posledica strahu pred smrtjo

3141

Sodoben način življenja prinaša sodobne bolezni. Res je naša življenjska doba daljša, kot je bila nekdaj, a kako kvalitetno je naše življenje v resnici, je že druga zgodba. Simon Grižon se dnevno srečuje s posledicami sodobnega načina dela in življenje, ljudem pomaga na različne načine pri izboljševanju njihovega dobrega počutja. Osebni trener, ki pomaga tako tistim, ki jim vrhunski šport ni blizu, na poti do njihovega okrevanja, prvih pravilnih športnih in rekreativnih korakih, do njegove vloge na področju razvoja in spodbujanja ulične vadbe ima zanimiv pogled na vadbo. Predvsem pa vedno znova izpostavi pomen pravilnega izvajanja vadbe, ustreznega razvoja in odmika od »prehitrih« rešitev. In njegova izjava, ki zelo preseneti in nam hkrati da misliti: »Sedenje je novo kajenje.«

 Sodoben način življenja, za velik del ljudi pretežno sedeč, prinaša sodobne težave in posledično bolezni. Kako to zaznavaš pri svojem delu?
Sedenje je novo kajenje. Pomenljiv stavek, ki skriva v sebi globok pomen. Zdravje človeka je v popolnosti odvisno od telesne drže. Opažam, da ima večina ljudi težave s telesno držo. Od tod pride do cele vrste težav s sklepi, bolečinami vseh vrst, upočasnjene prebave ter slabšega izločanja toksinov, da ne govorimo o zmanjšani dihalni kapaciteti. Ker je telo tako kompleksen organizem, ima vse zgoraj našteto tudi vpliv na samo psihično počutje. Lahko bi naštel kup zdravstvenih težav, ki imajo vse skupni imenovalec in to je sodoben način življenja. Mogoče raje rečem vpliv amerikanizacije, ki stremi k olajševanju vseh naših opravil. Vsem svetujem, da se, kar se da približajo naravi, sledijo aktivnemu življenjskemu slogu ter si poiščejo strokovno pomoč trenerja, če imajo težave. Iz majhnih težav nastanejo večje, ki z leti postanejo lahko kronične narave, po nepotrebnem. Vedno je boljša preventiva kot kurativa. O vsem tem govorim tudi na individualnih delavnicah, kjer pomagam vsakemu, ki bi rad celovite rešitve za svoje zdravje tako fizično kot psihično. 

Pomagaš ljudem tudi pri rehabilitaciji po poškodbah. Takrat potrebujejo seveda fizično moč, a pogosto rečemo, da je vse v glavi. Kako jim pomagaš, da premagajo psihične ovire, prepričanja, da se podajo na pot izzivov s teboj?
Vsaka pot se začne z enim samim korakom, pravi stara kitajska modrost, ki pove vse. Torej na vsakem človeku je odločitev, da pokliče ter pride na obravnavo. Potem sledi temeljit pogovor, s katerim pridobim čim več informacij, ne zgolj o poškodbi, temveč o samem življenju posameznika, njegovi zgodovini. Preko pogovora ustvarim profil posameznika tako, da lažje prilagodim psihološke tehnike za motivacijo.
Iz ure v uro nato spoznavaš človeka kot celoto, torej njegove fizične atribute ter tudi psihološko stanje. Če je odnos obojestranski ter vsebuje dovolj spoštovanja, je rezultat vedno pozitiven. Korak za korakom saniramo problematične gibalne vzorce ter psihološke vzvode slehernega početja (raznorazna neuravnovešena stanja). Lahko rečemo, da ne obstaja meja med psihološko ter fizično naravo človeka. Pristopov je ogromno, vsak trener pa mora najti svoje načine kako vadbo približati svojim varovancem.

Kaj je najpogostejši razlog, da se ljudje obrnejo po pomoč osebnega trenerja?
Ljudje se odločijo za trenerja, ko dojamejo, da sami niso dovolj strokovno podkovani, bodisi jim manjka motivacije za trening, bodisi so obupali, ker jim samim ni uspelo doseči želenih rezultatov ali pa se soočajo z obstoječimi in preteklimi poškodbami. Veliko ljudi ima težave zaradi sedečega dela v službi, pridejo pa tudi ženske po porodu, kjer je pravilna vadba resnično ključnega pomena, da se jim zdravstveno stanje ne poslabša. Delo trenerja je resna naloga in potrebno je ogromno znanja, da človeku ne storimo več škode kot koristi. Ravno primer poporodne vadbe je resničen problem, ker poznam kar nekaj zgodb, ko je trener stranki poslabšal stanje povečanega razmika trebušne stene zaradi nepoznavanja osnov biomehanike.

Ustanovil si športno društvo Jekleno telo, v športni karieri pa si se lotil različnih zvrsti, od borilnih veščin – karate, judo, smučarskih skokov, plezanje, košarka … celo baleta. Kje si najbolj »doma«?
Treniram od petega leta starosti. V svoji zgodovini sem šel, zaradi svoje radovedne narave, čez ogromno športnih disciplin. Od nekdaj me je zanimala tehnika, pravilna izvedba, skrb za dolgoročno zdravje, širina športnega udejstvovanja. Tako sem si z leti pod okriljem številnih trenerjev nabiral praktične izkušnje trenerstva, se učil vseh mogočih pristopov, od vzdržljivosti do moči, borilne veščine, fitness, plezanje, tek, plavanje, joga, balet in podobno. Čez leta sem spoznal, da je ključ v ravnovesju trdih ter mehkih veščin. Telo skušam razvijati v vseh smereh, brez specializacije, saj le ta zahteva žrtvovanje. Več kot delam na moči bolj, izgubljam gibljivost. Torej, ključ je najti nekakšno sredino. Veliko znanja sem dobil od očeta, ki je celotno življenje posvetil treningu borilnih veščin, tradicionalni slog karateja z Okinawe. Učenje spoznavanja samega sebe, veliko poudarka na dihanju, meditaciji, umiritev uma.
Mislim, da je za novodobnega človeka ključno umirjanje misli, kontemplacija, razvoj zavesti oziroma budnosti, da se zave svoje duhovne globine. Na ta način umiri hlastanje za denarjem, slavo ter nepotrebno kopičenju materialnih sredstev. Več kot imaš, bolj, kot si navezan na ustvarjeno, večje zna biti trpljenje ob smrti. Stres kot tak je posledica strahu pred smrtjo, vendar ljudje ne razumejo globine, številnih plasti svoje zavesti. To lahko dosežemo z meditacijo ter prebujenjem. Odpade ogromno nepotrebnih želja, obenem pa se zavemo pomembnosti zdravih medosebnih odnosov ter pomena ljubezni.

Ne moreva pa mimo vse hitreje vzpenjajoče se ulične vadbe. Street workout oziroma ulična vadba, tudi gimnastika na prostem ji rečejo, je tudi v naših mestih, Domžalah in Kamniku zaživela. Kako se je pravzaprav začel razvoj?
Ulična vadba je gibanje na prostem, telovadba na železnih drogovih. Nič novega, obujanje časov sokolstva, Leon Štukelj in ostali so že davno pred nami počeli enake stvari. Ne pozabimo na stare Grke ter vse ostale narode skozi zgodovino. Dejstvo je, telovadba je ključnega pomena za zdravje. Mladina ohranja stare ugotovitve v novem časovnem okvirju. Vsi, ki smo v tem, smo zgled drugim ljudem po državi. Sam sem se zavzel za promocijo na ravni celotne države ter ustanovil tudi zvezo ulične vadbe, sodeloval sem pri postavitvi številnih parkov po Sloveniji. Tukaj so seveda tudi drugi ljudje, vsi smo eno, gibanje za zdravje ljudi. Kar Janezek vidi, to Janezek počne. Torej mladostnikom pokažeš, da je super, če treniraš in tako skrbiš za zgled mlajši generaciji. Street Workout je postal subkultura in vsak dan privablja več ljudi.

 Kako daleč smo v Sloveniji na področju te vadbe v primerjavi s svetovnimi trendi?
Uradno se ne govori veliko o street workout, neuradno pa lahko rečem, da je zadeva preplavila svet najstnikov. Če delaš dvige na drogu, si car. To je to. Vedno več mladih trenira na prostem. Slogan se glasi POJAČAJ! V Sloveniji se zadeva dobro razvija, iz leta v leto nam gre bolje.

V Domžalah smo pred nedavnim dobili najmodernejši park za ulično vadbo, ob Kamniški Bistrici so naprave, ki so v tej obliki in materialih, postavljene sploh prvič na svetu. Prisoten si bil tudi na otvoritvi novega parka. V čem se razlikujejo parki in kako veliki so običajno?
Parkov je ogromno, namen pa je povsod enak, potrebuješ nekaj železnih drogov ter ogromno domišljije ter volje za trening. Pomembno je, da so parki narejeni kvalitetno ter imajo močne temelje ter čim bolj povezano konstrukcijo zaradi same statike, da orodja ohranijo svojo trdnost in uporabnost čim dlje časa.

Kakšen je namen tovrstne ulične vadbe, kaj vadeči krepijo, na čem gradijo?
Krepi se celotno telo, vendar je izjemno pomembno, da sledimo temeljitemu vadbenemu programu, ki vključuje tudi trening nog, da se razvijemo čim bolj skladno. Torej ponovno pomoč trenerja je vedno dobrodošla.

Najbrž imate na zvezi oceno, koliko vadečih je danes v Sloveniji?
V Sloveniji vadi več kot 50 tisoč ljudi, število vztrajno narašča. Še malo pa bomo imeli v parlamentu svojo stranko. Malo za šalo, malo zares. Cilj je združiti čim večje število športnih društev pod okrilje zveze. Organizacija državnih tekmovanj, usposabljanje uradnih sodnikov, postavitev pravilnika glede sojenja tekmovanj in tako naprej. Počasi se razvijamo, vendar je najpomembneje predvsem dejstvo, da mladi trenirajo in da je vadba brezplačna in vedno na voljo vsem.

Kaj pa napredek, spremembe, trendi? Kako jih spremljate?
Facebook, družabna omrežja za motivacijo ter organizacijo, v živo pa se lahko vidimo na raznih tekmovanjih oziroma po različnih parkih tako doma kot tudi v tujini. Vedno več ljudi po celem svetu, street workout je zajel celoten svet. Abnormalen pojav, ki se razvija iz dneva v dan.

Pred časom si rekel, da ulična vadba ni samo šport, ampak način socializacije med mladimi. Zakaj?
Zakaj bi sedel za računalnikom oziroma v lokalu na kavi, če si lahko z isto mislečimi na prostem, brezplačno, razvijaš zdravo ter močno telo, se pogovarjaš, deliš izkušnje ter pogled na svet. To je to, preprosto.

Torej, ne gre torej samo za »goro mišic«, ampak ima ulična vadba globlji pomen.
Kot rečeno, gre za gibanje med mladimi, ustvarjamo nov pogled na svet, postavljamo nove standarde, kaj je popularno ter skrbimo za boljši jutri.

Je pa zagotovo prednost ulične vadbe v tem, da je brezplačna, izvaja jo lahko prav vsak. Ni nam treba plačati vstopnice za fitnes …
Seveda, kadarkoli lahko pridemo in telovadimo, ni lepšega.

Kakšno je poslanstvo zveze in kakšni so vaši cilji?
Spodbuditi čim večje število ljudi, da telovadijo na prostem. Cilj je, da dobi prav vsak kraj v Sloveniji svoj park za ulično vadbo. Kasneje pa seveda organizacija številnih regijskih tekmovanj za kvalifikacijo na državno tekmovanje ter odhod na svetovna tekmovanja različnih zvez.

Za konec – kako naj ljudje poskrbijo za svoje dobro počutje in predvsem, kako najti ustrezno vadbo, ki nam bo v veselje?
Sonce, svež zrak, gibanje na prostem, dovolj vode, pozitivno mišljenje ter ustrezna hrana. Ogromno je govora o prehrani, vendar ljudje pozabljamo na osnove, ki so pred samo prehrano. Vabim še enkrat vse, ki jih zanima moje delo, da si pogledajo spletno stran www.simongrizon.com. Z veseljem pomagam ljudem, ki imajo resne namene. Dober trener ti lahko spremeni življenje za vedno. Naj bo zdravje prioriteta in zavedajmo se, zdravje je le eno samo.

Besedilo: Mateja Kegel Kozlevčar
Fotografije: Osebni arhiv