“Naša velika težava v Domžalah je vandalizem”

2443

Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE, 26.marec 2010

Predenj je sprejel vlogo direktorja Slovenskih železnic, je že imel izkušnje z vodenjem podjetij. Kljub temu je prevzem mandata korenito spremenil njegov vsakdanjik. Ni dvoma, da se od takrat naprej spopada z dokaj zahtevnim delom, pa vendar je odločen, da bo vztrajal. »Vsekakor sem se na razpis prijavil zato, da mandat končam«, odločno pove.
Danes gospod Goran Brankovič drži v rokah krmilo železniškega prometa v Sloveniji in se, po mnenju mnogih, sooča s stresnimi in napornimi nalogami, ki so mu bile prepuščene v odgovornost. Trenutno se ukvarja z dolgovi iz preteklosti, pri tem pa ne pozablja na prioritetne naloge, ki so morda ključnega pomena za prihodnost…

Leto 2009 je gotovo močno zaznamovalo vaše življenje, saj ste takrat prevzeli vlogo direktorja Slovenskih železnic. Kaj ste počeli pred tem?
Pred prevzemom te funkcije sem vodil nekaj srednje velikih podjetij, kot so na primer Borzna hiša Intara, Gostinsko podjetje Ljubljana, Set, Krater, Sinfonika… Gre za podjetja, ki so bila, tako po načinu kot vsebini poslovanja, zelo različna. Prav ta različnost izkušenj na moji dozdajšnji poslovni poti mi sedaj na Slovenskih železnicah, kjer se spopadamo z različnimi izzivi, od možnosti za izboljšanje poslovanja, do načrtovanja sprememb v strukturi podjetja in morebitnega povezovanja s strateškimi partnerji, zelo koristi.

V kolikšni meri je prevzem novega delovnega mesta vplival na vaše zasebno življenje?
Seveda je prevzem te funkcije zelo zaznamoval tudi moje osebno življenje. Tega sem se zavedal že prej, zato je tudi moja odločitev, sprejeti izziv na Železnicah ali ne, med drugim temeljila tudi na predhodnem pogovoru z mojo družino. Časa za ženo in otroke je seveda bistveno manj. Po drugi strani pa skušamo skupne konce tedna preživeti čim bolj kakovostno.

Že takrat so bila pogosta namigovanja, da je pred vami velik izziv in da vas, zaradi kritičnih razmer in zapuščene »dediščine«, čaka precej težko delo. Kako se soočate z njim?
Vodenje Slovenskih železnic je prav gotovo velik izziv. Na eni strani se soočamo z velikimi dolgovi iz preteklosti, na drugi z nujnostjo izboljšanja poslovnih rezultatov v času svetovne krize ter vse večji mednarodni konkurenci. Brez boljših poslovnih rezultatov namreč v praksi ne bo mogla zaživeti nobena zamisel o posodobitvi in optimizaciji našega podjetja. Pot do nje ni in ne bo lahka, a sem prepričan, da jo lahko prehodimo.

Kakšno pa je stanje v podjetju dandanes?
Priznati si moramo, da je stanje na Slovenskih železnicah zelo resno. Zato sem se takoj po prihodu na čelo podjetja lotil korakov za zaustavljanje negativnih poslovnih gibanj. Za SŽ sta nujni reorganizacija in finančna konsolidacija na eni strani in povečanje prihodkov v tovornem prometu na drugi strani. Slednje je tudi moja ključna prednostna naloga pri vodenju. Slovenske železnice morajo postati tehnološko napreden in stroškovno učinkovit logistični operater, ki bo ponujal celovito logistično storitev v prevozu blaga preko slovenskega dela panevropskih transportnih koridorjev. Razviti moramo tudi ponudbo celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu in postati tehnološki nosilec modernizacije železniške infrastrukture.

Za Slovenske železnice so sicer značilne pogoste menjave direktorjev… Boste vi vztrajali do konca mandata?
To je sicer vprašanje za nadzorni svet. Vsekakor pa sem se na razpis prijavil zato, da mandat končam in nenazadnje naredim nekaj dobrega za železnico.

Čemu pa pripisujete tako številčne menjave vodilnih kadrov?
Težko komentiram delo mojih predhodnikov. Res pa je, da gre za zelo odgovorno delovno mesto, vpeto med številne deležnike znotraj in zunaj podjetja. To delo zahteva celega človeka in dolge delovne ure.

Govori se, da je znotraj samega podjetja skoraj toliko direktorjev, kolikor je železniških postaj. Je to res?
To sicer ne drži, res pa je, da se je v preteklosti organizacijska struktura precej razbohotila. Zato sem se s sodelavci že lotil poenostavitve organizacije z združevanjem služb. To bo prineslo bolj učinkovito delo in prihranke ter nenazadnje tudi bolj tržno usmerjenost podjetja.

Kakšno je sicer vaše mnenje o prometnih razmerah v Sloveniji?
Prometne povezave v Sloveniji se postopno izboljšujejo. Vsekakor pa imamo še velike rezerve prav na področju javnega potniškega prometa. Vlak bi moral prevzeti vlogo hrbtenice javnega potniškega prometa, ki se bočno napaja z avtobusnimi povezavami z usklajenimi voznimi redi. Seveda pa bo za to treba tudi na železniškem področju kar nekaj ukrepov, naj omenim le posodobitev voznega parka in prog.

Minister za promet je na tiskovni konferenci v Domžalah nedavno tega predstavil predlog o gradnji železniške proge, ki bi z Ljubljano povezovala tudi Brnik. Kaj menite o tem?
Vsekakor gre za projekt, vreden podpore. Tuji vzori nam kažejo, da v večini evropskih mest povezava mestnega središča z letališčem deluje odlično. Na Slovenskih železnicah bomo naredili vse za to, da ta projekt zaživi. Seveda pa je njegova uresničitev v prvi vrsti odvisna od države, ki je tudi lastnica železniške infrastrukture.

Kaj pa železniška postaja v Domžalah…? Nahaja se v neposredni bližini tamkajšnje osnovne šole. Ko so jo gradili, se je govorilo o podhodu oziroma nadhodu, ki bi otrokom omogočal varnejšo pot v šolo. Se dandanes kaj razmišlja o realizaciji tega načrta?
Lega železniške postaje Domžale za šolarje, ki se pripeljejo z vlakom, ne pomeni neposredne nevarnosti, saj leži na vzhodnem delu in jim ni potreba prečkati tirov. V neposredni bližini pa je tudi zavarovan železniški prehod, ki pomeni varno povezavo z zahodnim delom kraja. Zunajnivojski prehod bo zagotovo zgrajen hkrati z gradnjo drugega tira. O rokih pa ne morem govoriti, saj je za gradnjo novih prog odgovorna država kot njihov lastnik. Slovenske železnice absolutno podpiramo čim hitrejši začetek gradnje.

Železniška postaja Domžale pa je sicer stara in, na milost ter nemilost, prepuščena zobu časa. Bo kdaj dočakala prenovo?
Naša velika težava v Domžalah je vandalizem. Leta 2007 so vandali zažgali postajno poslopje. Po tem smo v postajo vložili kar precej sredstev. Še istega leta so bila zamenjana vsa okna, urejena fasada in tudi na novo urejeni vsi prostori – čakalnica, potniška blagajna in prometni urad. Leto pozneje je bila zamenjana še streha. Postaja je bila torej pred nekaj leti celovito obnovljena in ni prepuščena propadanju. Žal pa so se že kmalu po obnovi na fasadi spet pojavili grafiti, proti čemur se je težko boriti.

Kakšne načrte imate za prihodnost? Kaj so prioritetne naloge letošnjega leta?
Letos vsa svoja prizadevanja usmerjamo predvsem v izboljšanje poslovnih rezultatov in poenostavitev organizacijske strukture, ki mora omogočiti bolj prilagodljivo in tudi cenejše delo. S konkretnimi ukrepi smo se lotili poslovne, finančne in kadrovske sanacije. Pri tem so svoj delež prispevali tudi socialni partnerji. Zlasti pa sem vesel, da je tudi na nivoju vlade opaziti veliko prizadevanje za sanacijo našega podjetja. Pozitivnega poslovanja letos nikakor ne moremo pričakovati. Sanacijski ukrepi so pomembni za dolgoročno plačilno sposobnost in ustrezno kapitalsko strukturo družbe, pozitivno poslovanje leta 2011 in dolgoročno pozitivno poslovanje.
Tjaša Banko

Oglasno sporočilo