Perpetuum Jazzile je edini slovenski jazzovski zbor, ki pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja že kar nekaj časa navdušuje svoje občinstvo s pestrim programom in še pestrejšim repertoarjem. Ker ne manjka več veliko do njihovega koncerta na Studencu pri Krtini, smo ob tej priložnosti poklepetali z enim izmed pevcev. Anže Orehek je svojo glasbeno kariero začel v mladinskem cerkvenem zboru, vse pa se je »razcvetelo«, ko je v roke dobil letak za avdicijo v Perpetuum Jazzile…
Kaj vam pomeni glasba?
Mislim, da se niti ne zavedam kaj vse mi je do sedaj dala glasba. Spremlja me povsod, na vsakem koraku pa naj bo to v avtu, pod tušem v krogu družbe ali kjerkoli drugje, kjer se znajdem. Tako, da si niti ne znam predstavljati, kako bi se počutil, če bi nekega dne ugotovil, da ne morem več peti.
Se je vaša glasbena pot začela že v »rani mladosti«?
Ne vem, če lahko temu rečem »glasbena pot«, saj je bilo petje vedno samo hobi in tudi sedaj ni nič drugače. Aktivno sem se s petjem začel ukvarjati pri šestih, sedmih letih, ko sem začel peti v mladinskem cerkvenem zborčku na Vrhpolju pri Moravčah. Kasneje sem v istem kraju pel še v nekem drugem cerkvenem zboru. V bistvu je bilo to obdobje eno manj aktivnih pevskih obdobij v mojem življenju. Vse se je razcvetelo, ko sem prišel v PJ.
Kdaj pa ste začeli s sodelovanjem v skupini Perpetuum Jazzile?
Vse se je začelo, ko sem nekega popoldneva po faksu hodil po Čopovi v centru Ljubljane in sem dobil v roke letak za avdicijo v Perpetuum Jazzile. Ponavadi nobene takšne stvari ne vržem v koš, dokler se ne prepričam, za kaj gre. Do takrat sem imel izkušnje samo s cerkveno glasbo in me je vedno mikalo poskusiti še kaj drugega, to pa je bilo ravno nekaj zame. Tako da je bila prva stvar avdicija, ki je bila v tistih časih, mislim da je bilo leto 2001, še dokaj nezahtevna. Bil sem sprejet in tako sem vse od takrat član PJ.
Koliko članov pravzaprav šteje vaš ansambel?
Število članov se vsako leto malo spreminja, zadnja leta stalno raste, tako da mislim, da nas je po zadnjem štetju že zelo blizu 60.
Verjetno imate med seboj natančno razdeljene funkcije…?
Ja, imamo cel kup odborov in funkcij. Kot vsako kulturno društvo ima tudi naše izvršni odbor (IO), ki ga sestavlja 5 članov, nadzorni odbor in predsednika (Boštjan Usenik).
Imamo še:
• disciplinsko komisijo(3 člani), ki skrbi za red na vajah, koncertih, preverjanje prisotnosti, zamujanj na vajah in koncertih.
• PR ekipo, ki skrbi za razne intervjuje po radijih, za organizacijo, koordinacijo večjih dogodkov, medije
• Glasbeni odbor (GOD), ki skrbi za avdicije, izbor komadov…
• IT ekipo, ki skbi za našo spletno stran ter druge spletne medije
• ÖDŽ (Odbor za družabno življenje), ki skrbi za vsakoletne družabne dogodke (Vinska turneja, Brucovanje, PJ piknik,..) ter druge družabne dogodke znotraj zbora.
• Korepetitorje,
• Upevalce, ki nas upojejo pred vajami, koncerti
• Osebe, ki skrbijo za prodajo naših artiklov na koncertih (CD, DVD, majčke,…)
• Osebe, ki skrbijo za naš arhiv (članki v časopisih, na spletu…)
• Osebe, ki skrbijo za notno gradivo (razmnoževanje, arhiv…)
• In še bi lahko našteval
Seveda imamo tudi umetniškega vodjo (Tomaž Kozlevčar).
Z glasovi odlično imitirate inštrumente. Kje pa ste se člani zasedbe naučili te veščine? V jazzovskem zboru, ali že prej?
Nekateri se na to vlogo šele privajamo, saj smo bolj pevci kot imitatorji, drugi imajo že od prej izkušnje ali pa pojejo v raznih drugih vokalnih sestavih.
Ena izmed vaših najbolj znanih skladb je gotovo vokalna priredba Africe. Katera pa je vam osebno najljubša?
Hmmm, dobro vprašanje. Zelo težko bi se odločil za eno samo. Če pogledam na zadnji album so to prav gotovo »Earth, Wind & Fire« venček, »Kadar sem sama« ter »Libertango«. Drugače ima pa vsaka skladba nek naboj, ki te ne pusti ravnodušnega, z redkimi izjemami.
S katerimi znanimi glasbeniki ste doslej že sodelovali?
PJ zelo rad pristopi k sodelovanju z drugimi glasbeniki, tako da so kar pogosta razna sodelovanja. Če naštejem samo nekatere: Alenka Godec, Nuša Derenda, Jan Plestenjak, Big Foot Mama, 6Pack Čukur, Alya. Sodelovali smo tudi s tujimi vokalnimi skupinami kot so Vocalica (Italija), The Real Group (Švedska), Mansound (Ukrajina), BR6 (Brazilija), The Real Six Pack (Nemčija) ter drugimi. Tudi osebno člani PJ pogosto nastopajo kot »backvokali« raznim slovenskim pevcem, skupinam. Sam osebno sem bil recimo »backvokal« Rebeki Dremelj, Nuški Drašček, Big Foot Mami, Murat&Jose-u…
Repertoar Perpetuum Jazzile je sicer izredno širok, saj zajema vse od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila, do funka, gospla in celo popa. Kako lahko usklajujete toliko različnih glasbenih zvrsti?
Mislim, da je celo dobro, da delamo več zvrsti hkrati, saj to daje neko dinamiko in se nikoli ničesar ne naveličaš. Vsaka zvrst ima svoje specifike, ki se jim v skladbah poskušamo čimbolj prilagoditi, naj bo to ritem, barva glasu, imitiranje inštrumentov ali kaj tretjega.
Pred kratkim ste priredili tudi veliki humanitarni koncert v podporo trimesečni slovenski medicinski odpravi v Afriko. Kako se je obnesla akcija? Ste bili zadovoljni z odzivom?
Res je. Zelo radi sodelujemo na takšnih dogodkih. Letos smo bili del že kar nekaj dobrodelnih koncertov in ta v Novi Gorici je bil le eden od mnogih. Humanitarni koncert je potekal v sodelovanju z družbo Medis, ki je prispevala kar nekaj sredstev za to medicinsko odpravo. Del te odprave je tudi naša pevka Metka Luznar, zato smo še s toliko večjim veseljem priskočili na pomoč. Akcija se je dobro obnesla, ljudje so koncert zapustili z nasmeškom tako da smo »ubili dve muhi na en mah«, ljudem polepšali večer in še naredili nekaj dobrega za otroke v Afriki, ki bodo deležni oskrbe odprave. Lep občutek je, ko vidiš na kako enostaven način lahko narediš nekaj dobrega.
Kako pa je z vašim delovanjem na tujih trgih? Nastopate tudi v tujini?
Zelo radi pogledamo tudi izven naših meja. Sicer smo glede tega malo omejeni, saj je to le hobi in imamo vsi še druge obveznosti (služba, študij…). Pred kratkim, konec maja, smo imeli razprodan koncert na Reki, konec tega meseca se nam obeta nastop v Rimu. Imeli smo tudi koncerte na Dunaju, Haagu, Lillu, Tilburgu, Kijevu, Zagrebu, če jih naštejem le nekaj. Leta 2008 smo imeli tudi koncerte v sklopu naše Južnoameriške turneje (Buenos Aires, Rosario, Parana, Sao Paolo, Rio de Janeiro). Za prihodnje načrtujemo še kar nekaj koncertov v tujini, jeseni nas ponovno čaka Zagreb (velika dvorana Lisinski), nastop ter samostojni koncert v Londonu in še bi lahko naštevali. Ponudb je dovolj, manjka nam le dopusta.
Sicer pa se približuje tudi koncert Perpetuum Jazzila v Domžalah. Kako potekajo priprave?
Vsak koncert je zgodba zase in na vsakem se trudimo dati vse kar lahko, da spravimo publiko v dobro voljo. Studenec pri Domžalah je znan po dobrih koncertih, tako da se nam tudi tokrat obeta dober žur. Kakšnih posebnih priprav nimamo. Najprej je potrebno preveriti razpoložljivost ekipe, glede na to sestaviti program in potem vidimo, če je potrebno še kaj povaditi. Sicer se pa mi na vsakem koncertu zabavamo in imamo super, tako da tudi tokrat ne bo nič drugače. Računamo na strastno, super publiko in dobro sodelovanje ter s pozitivno vibracijo nabiti koncert.
Tjaša Banko
