Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE, 27.julij 2010
Domžalčani smo ob rekonstrukciji Karantanske ceste izgubili edinih 11 predstavnikov vrste srebrni javor (Acer saccharinum) na javnih površinah v ožjem delu centra Domžal, velikem ca 17 hektarov. Posekana drevesa so bila lepih dimenzij, vitalna, zdrava, starost ocenjena na 35-40 let, pričakovana življenjska doba od dneva popisa julija 2004 pa nad 20 let. Argument, ki je bil razlog za posek enajstih dreves, je po meni znanih podatkih le ta, da so drevesa preveč poškodovala pločnik.
Projektant ulice in zasaditve ob njej pred 35 leti se je problematike poškodb pločnika očitno zavedal in tudi predvidel ukrepanje, ko bo le-to potrebno. Pločnik je bil prav z namenom prilagajanja rasti korenin zasnovan in izveden delno v asfaltu in delno v tlakovcih. Ena od uveljavljenih metod odpravljanja posledic rasti korenin je namreč tlakovanje površine, s katere potem, ko površina zaradi korenin postane neravna, tlakovce odstranimo, nivo povišamo in izravnamo ter površino ponovno tlakujemo.
Na spletni strani Občine Domžale https://www.domzale.si/index.php?S=1&Article=3746 z dne 5. marca 2010 je dne 25. 7. 2010, ko javorov že skoraj dva meseca ni več, še vedno moč prebrati sledeče (navajam izseke):
…V sklopu nove ureditve je tudi drevored, ki se ga bo izvedbo iz obstoječe zasaditve, le na severu se bo dodalo dve novi drevesi, del obstoječega drevoreda pa se bo nadomestilo z manjšimi drevesi s kroglasto krošnjo, drugi del pa se bo ohranil. Okrog debel se bodo namestile kovinske rozete, ki so okrogle, namenjene ohranitvi dreves…
…V predprostoru pred domom za starejše občane se zahodno od vhoda peš pot razširi in ob severni rob razširjene površine se postavijo klopi. Obstoječa vegetacija ob domu pa se ohrani oziroma prilagodi novi ureditvi…
Kje je tisti del, ki “se bo ohranil” in kdo je “ohranitev” nadzoroval? Res je, korenine so dvigovale pločnik, vendar pretežno le del pločnika, ki je bil tlakovan s tlakovci – torej bi bila za izravnavo pločnika lahko uporabljena metoda ponovnega tlakovanja, za katero je bilo s tlakovanjem ob zasaditvi dreves vnaprej poskrbljeno.
Sanacija pločnika bi bila mogoča tudi z metodo dviga pločnika na način, da pod pločnikom ostane prazen prostor, pri čemer korenine ostanejo nedotaknjene, pločniku 10 cm više pa več ne škodujejo naslednjih nekaj desetletij.
S finančnega vidika bi bila metoda nasutja in ponovnega tlakovanja, za katero je bilo vse pripravljeno ali metoda dviga pločnika, zagotovo cenejši ukrep kot posek, odvoz, ruvanje panjev in ponovna zasaditev dreves z vzdrževanjem, dokler se zares dobro ne ukoreninijo in zaživijo. S celostnega vidika pa je mestu z odstranitvijo drevoreda 11 dreves, ki bi v prihodnosti svoje vloge in funkcije izpolnjevala še bolje, storjena neprecenljiva škoda. Drevesa v mestu opravljajo naslednje pomembne funkcije:
– prispevajo k dobremu počutju ljudi
– prestrezajo hrup
– odstranjujejo prah in aerosole iz zraka
– delajo senco
– zvišujejo relativno zračno vlažnost
– znižujejo temperaturo zraka
– znižujejo hitrost vetra
– blažijo temperaturne ekstreme
– biotopska funkcija
Pogosto je slišati, kako smo interesu kapitala pripravljeni podrediti vse druge interese, tudi okoljske. Ob poseku enajstih javorov pri Domu upokojencev pa gre za vprašanje, kateremu interesu je bil podrejen interes kapitala – po nemški raziskavi je namreč petdeset let staro zdravo drevo v mestu s svojimi ekosistemskimi storitvami, ki jih daje mestu in njegovim prebivalcem, vredno petdesettisoč (50.000!!!) evrov! Ekonomska vrednost je izračunana na podlagi stroškov, ki bi za doseganje naštetih učinkov drevesa nastali zaradi uporabe tehničnih ukrepov (hlajenje, ogrevanje, protihrupne pregrade, …) in na podlagi dejstva, da je vrednost zemljišča, na katerem rastejo drevesa, do 20% večja. Ob ekonomski vrednosti pa je potrebno upoštevati tudi t.i. intrinzično vrednost, to je vrednost, katere ni mogoče izraziti v denarju (npr. vrednost ugodja in dobrega počutja ob drevesu, estetska vrednost drevesa, vrednost poučne funkcije drevesa, vrednost biotopske funkcije drevesa…). Vrednost vsake od funkcij je bila ob ustanovi, kakršna je dom za ostarele, še toliko izrazitejša. Na vprašanje, kateremu interesu je bil podrejen posek enajstih vitalnih dreves, ki so svoje vloge in funkcije opravljala v polnosti in bi jih po vsej verjetnosti opravljala še dolga desetletja, ni razumnega odgovora.
Pričakujem odgovor stroke in odgovornih oseb, kaj je bil pravi vzrok za posek dreves in zakaj dejansko stanje ni skladno z na spletni strani navedenimi opisi. Dejstvo je, da bi morala biti na občini zaposlena strokovno usposobljena oseba, ki bi okoljsko plat projektov spremljala že v fazi nastajanja projekta, prav tako pa bi nad projektom morala bdeti tudi med izvedbo samo. Vsekakor bi morala biti občina tista, ki je v največji možni meri na strani prebivalcev mesta, njihovih koristi in njihovega dobrega počutja in ne za vsako ceno na strani avtorja projekta ali izvajalca. Edina razlaga za pričujoče ravnanje, ki se ponuja meni osebno, je ta, da se z drevesi v mestu nikomur od vpletenih ne zdi vredno ukvarjati.
V tem tednu so izginili tudi gorski javori (Acer pseudoplatanus) pred križiščem Karantanske in Slamnikarske ulice, ob popisu julija 2004 ocenjeni kot vitalni in zdravi in v zadovoljivem stanju, po starosti takrat umeščeni v kategorijo “drevo ob kolu” (slika 4). V šestih letih od popisa so prešli v kategorijo “drevo s pričakovano življenjsko dobo nad 20 let”, prešli so torej najbolj ranljivo obdobje in že začeli opravljati v uvodu naštete funkcije, česar se najbolj zavedajo stanovalci bloka ob njih.
Na spletni strani Občine Domžale https://www.domzale.si/index.php?S=1&Article=3746, ki opisuje projekt, citiram, pomestenja Karantanske ulice, je navedeno tudi naslednje:
… Pozidava ob cesti na južni strani je pretežno starejšega datuma, objekti na zahodni strani, ki so deloma spomeniško zaščiteni, so bližje cesti, ostala pozidava pa je od ceste nekoliko odmaknjena, tako da dopušča ureditev površin za mirujoči promet ob cesti…
Če so javori na Karantanski ulici padli zato, da mesto pridobi nekaj parkirnih mest, je to nezaslišano in nizkotno. Domžalam se obeta še veliko projektov, tudi na in ob površinah, kjer danes rastejo lepa in vitalna drevesa. Bo nekega dne izginilo pet platan na avtobusni postaji? Bo prišlo do spremembe namembnosti parcel ob nekdanji tovarni Univerzale in bosta skupaj s parkom izginili stopetdesetletni mogočni bukvi? Bo za potrebe urejanja mirujočega prometa izginil drerevored ob Miklošičevi ulici? Bo izginil drevored nasproti Policijske postaje Domžale? Bomo izgubili prelepe platane pred Zdravstvenim domom? Bodo izginila drevesa ob domžalskih blokih in stolpnicah? Izginila, ker je posekati pač najlažje?
Domžale arhitekturni biser niso in nikoli ne bodo, zeleni plašč pa poleg naštetih koristnih funkcij, ki jih opravlja, lahko prikrije ali omili tudi zgrešeno arhitekturno zasnovo. Raziskava leta 2004 je pokazala, da sta številčnost in stanje mestne drevnine na javnih zelenih površinah ožjega središča Domžal zadovoljiva in da prebivalcem ni vseeno, kaj se z mestno drevnino dogaja. Očitno je, da zaradi pomanjkljivo oblikovanega sedaj veljavnega odloka o urejanju javnih zelenih površin vsak lahko počne z drevjem, kar se mu zdi prav in potrebno, ali pa z drevjem, ki predstavlja motnjo ali grožnjo okolici nihče ne naredi ali ne more narediti nič, ker niso opredeljeni kriteriji, kdaj se sme in mora ukrepati ter kdo sme in mora ukrepati. Skrajni čas je, da se začnemo zavedati, da najkrajša in najenostavnejša pot ni vedno tudi najboljša. Zaradi veje ali korenine, ki predstavlja oviro neki novi situaciji, ni treba požagati celega drevesa, zadostuje, če vejo odžagamo in korenino obidemo.
Mesto mora čimprej osnovati in sprejeti moderni odlok o upravljanju z mestno drevnino na javnih površinah. V novem odloku je nujno potrebno opredeliti načrtovanje, gospodarjenje, cilje in načine gospodarjenja z mestno drevnino, funkcije in vloge drevnine v mestu, zaščito dreves, namen odloka, zeleni pas, odpravljanje neskladij in nesoglasij s prebivalci, snovanje novih zelenih površin, kontrolo in izvajalce le-te, nevarne situacije zaradi drevja in odpravljanje le-teh, odgovornost v primeru poškodovanja stvari in/ali oseb, varstveni režim in omejitve ter skrbništvo nad drevjem. Brez naštetega si sodobnega gospodarjenja z urbano drevnino ni moč zamisliti. Z odlokom je potrebno opredeliti, kdo in pod kakšnimi pogoji je lahko upravljavec gospodarjenja z mestno drevnino, kakšne so njegove dolžnosti in pooblastila, poudariti nujnost spremljanja razvoja posameznega drevesa ter določiti kazni za nespoštovanje odloka. Za začetek sodobnega, to je načrtnega in umnega upravljanja oziroma gospodarjenja z urbano drevnino je novi odlok, ki bo predpisoval ravnanje, povezano z urbano drevnino, nuja.
Ko se bo povprečni meščan bogastva drevesa v mestu zavedal stalno in ne le ob izginotju ali poškodovanju le-tega, bo tudi brezvladja nad urbano drevnino konec. Primerno ravnanje z drevjem v mestu lahko bistveno pripomore k boljšemu počutju prebivalcev, kar je tudi osnovni namen urbanega gozdarstva. Da pa bi urbano gozdarstvo lahko zasedlo mesto, ki mu pripada in ga v razvitem svetu že desetletja zaseda, je potrebno zadeve urediti tudi pravno in novi, moderni odlok o zelenih površinah, ki bi primerno obravnaval tudi drevo v mestu, bi bil lahko odskočna deska na tej poti. Najustreznejši poklic, ki bi ob primerni podpori občine uspešno zadovoljeval potrebe urbane drevnine in drevnino zadevajoče potrebe ter želje prebivalcev, je urbani gozdar. Urbano gozdarstvo je nuja prihodnosti in morda bi Domžale z zaposlitvijo prvega mestnega gozdarja v državi lahko odprle novo poglavje v dojemanju drevesa v mestu, urbanega gozda in narave nasploh.
Luka Vasle, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, Domžale, julij 2010
