Uroš Slak: “Več različnih pogledov prinaša svežino in daje razmislek družbi.”

0
1216
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 8.november 2010

V spomin se nam je zapisal že kot tisti televizijski voditelj, ki je na Pop tv-ju ob četrtkih odpiral provokativne debate in po potrebi zapiral usta svojim gostom, še preden so drug drugega uspeli »verbalno posiliti«. Potem ko je izkusil razliko med delom na komercialni in nacionalni televizijski postaji, danes Trzinec, Uroš Slak, na slednji širi perspektivo svojih (kritičnih) gledalcev.

Z novo informativno oddajo Pogledi Slovenije, ki že dosega zavidljivo gledanost, tako ob četrtkih ponovno buri duhove; odločno razkriva tabuje in glasno govori o tistem, o čemer se sicer le šepeta …

Pred kratkim ste se s komercialne televizije preselili na nacionalko. Kakšne so ključne razlike med delom na nacionalni in komercialni televizijski postaji?
Gre za nov izziv. Delati dobro pogovorno oddajo na televiziji, katere osnovni namen je gledalce informirati o vseh temah, ki so povezane z dogajanjem v slovenski družbi, ne glede na gledanost.

Niste se uveljavili zgolj kot voditelj informativnih oddaj, temveč se v zvezi z vami večkrat omenja naziv »mnenjski voditelj«. Kaj vam je kot takemu do zdaj povzročalo največ preglavic?
V bistvu s tem nimam težav. Ker besede, ki jih izrečem v oddaji, temeljijo na podatkih, ki jih zberemo, ko se pripravljamo na oddajo. Temeljijo na preverjenih dejstvih, ki jih zbira ekipa raziskovalcev. Poleg tega nikoli ne agitiram za eno ali drugo politično opcijo, kar so gledalci vsekakor nagradili z velikim odzivom na oddaje, ki sem jih vodil doslej. In vse to po mojem mnenju daje kredibilnost pred gledalci, ker ti zaradi tega zaupajo.

Zadnjič sem v nekem tiskanem mediju zasledila, da vam, glede na vašo voditeljsko funkcijo, pripisujejo, da bi bili izvrstni tudi v vlogi javnega tožilca. Kaj menite?
Postavljanje pravih in vsebinskih vprašanj je seveda pomembno, saj z njimi dobiš odgovore na probleme, ki jih skozi oddajo izpostavljaš. Če sprašuješ na splošno in naokoli, nikoli ne dobiš vsebinskih odgovorov, ki bi se nanašali na konkretni problem, ki ga v oddaji raziskuješ ter iščeš odgovore na vprašanje, zakaj se je pojavil in kako ga odpraviti. Zato je potrebno biti dobro pripravljen in poznati tematiko, o kateri govoriš. Prav raziskavi problema oziroma téme posvečava z Bojanom veliko pozornosti, saj je to temeljni predpogoj, da se na oddajo dobro pripraviš in gledalcem predstaviš problem oziroma njegovo rešitev. Potem pa si gledalci sami ustvarijo svoje mnenje.

Katere vrline bi moral po vašem mnenju združevati dober novinar?
Mislim, da je najpomembneje, da je pošten in z enakimi merili obravnava vse probleme. Ne pa, da se mu iste stvari zdijo hujše, če jih je storil politik z levice, kot če jih je storil politik z desnice. Samo tako je lahko novinar kredibilen, da se ukvarja z vsebino in enako obravnava ljudi, ki so določen problem povzročili, ne glede na to katerega političnega mišljenja so oziroma kateri interesni ali civilnodružbeni skupini pripadajo.

Danes na RTV Slovenija vodite oddajo Pogledi Slovenije, ki ji pogosto očitajo, da je pravzaprav le kopija prejšnjih Trenj. Je podobnost naključna?
Obe oddaji sta pogovorni. In tako kot so Trenja v nekem obdobju na slovensko medijsko sceno prinesla marsikaj novega, so tudi Pogledi Slovenije nekaj novega za slovenski medijski prostor, saj so vanj prinesle novo obdelavo tem, nov pristop. Gre za logičen razvoj.

Kako pa je novo oddajo sprejelo občinstvo?
Gledalci so oddajo zelo dobro sprejeli, saj je ena najbolj gledanih televizijskih oddaj v Sloveniji. To me še posebej veseli, saj je pomembno, da tudi TV Slovenija pokaže, da zna producirati nove oddaje, ki pritegnejo najširši krog gledalcev. To je tudi vloga nacionalne televizije; da dela kakovostne oddaje, ki pritegnejo širok krog gledalcev,
ker na ta način te oddaje postanejo družbeno odmevne. Ljudje pa se potem pogovarjajo o témi, ki smo jo v Pogledih Slovenije predstavili, si ustvarijo svoje mnenje in svoj pogled na stvar, o kateri potem govorijo s svojimi prijatelji, z znanci itd. Na ta način ljudi spodbujaš, da si o nekem problemu, fenomenu ali pozitivni stvari v naši družbi, ustvarijo
svoje mnenje. Razmišljajo o dogajanju v naši družbi; zakaj se neke stvari odvijajo na točno določen način, čeprav bi se lahko na drugačen; o dogajanju, od katerega bi slovenska družba in njeni ljudje imeli več, ne pa samo posamezniki oziroma ozek krog ljudi.

Pred kratkim ste v Pogledih med drugim razpravljali tudi o oblikah vpliva, ki ga imajo na delo novinarjev nekateri nosilci gospodarske oziroma politične moči. Kakšen je vaš pogled na to?
Tak kot smo ga s prispevki ter z eminentnimi in uglednimi gosti pokazali v oddaji. Določene interesne skupine in mreže so nam ukradle državo in odločajo mimo demokratičnih načinov odločanja. Prav je, da smo odgovorne na to še enkrat opozorili in da so ljudje izvedeli, kako stvari funkcionirajo v zakulisju. Da bodo lažje razumeli dogajanje v slovenski družbi. Da nacionalni interes včasih ni interes vseh Slovencev, ampak posameznika z imenom in s priimkom. Kajti samo on bo imel nekaj od tega nacionalnega interesa, ki ga na koncu tako ali drugače saniramo davkoplačevalci.

Menite, da so dejanja omenjenih »vplivnežev« dejansko grožnja demokraciji, pluralizmu mnenj in svobodi govora?
Tako kot smo povedali v oddaji. Z odpovedjo oglaševanja lahko pomembno vplivajo na to, ali bo nek medij objavil določene povezave in omrežja, ki delujejo v ozadju. S tako odločitvijo ga lahko finančno oslabijo do te mere, da bo njegov lastnik novinarjem preprečil odkrivanje vplivnih navez in to se dejansko tudi že dogaja.

V sklopu vašega dela se javno dotikate tem, o katerih se sicer “šušlja”. Ste imeli zaradi tega že kdaj težave v zasebnem življenju?
Ne. Ljudje cenijo, če se dotikaš stvari, ki se jih drugi ne. Morda tudi zato nimam negativnih izkušenj s tem, ker k meni v glavnem pristopajo ljudje, ki me vzpodbujajo in rečejo: “Kar tako naprej! Nikoli nismo pomislili, da se kaj takega dogaja pri nas, da se v ozadju stvari lahko godi kaj takega, da stvari včasih niso take, kot se zdijo …” Tudi ko k meni pristopijo ljudje, ki se z nečim ne strinjajo, nimam s tem nikakršnih težav. Se pogovorimo in ko razčlenimo tako ene kot druge argumente, se v glavnem razidemo s stiskom rok.

Je v vaši oddaji lažje biti gost ali voditelj?
Mislim, da gost. Vendarle je za vsebino oddaje odgovoren voditelj in ne gost. Je pa dejstvo, da dobri gostje lahko naredijo zelo dobro oddajo, še posebej ko govorijo odkrito in brez kalkulacij. Taki nastopi naletijo tudi na največ odziva in so pri gledalcih pozitivno sprejeti. To pomeni, da ljudje pri nastopih gostov zelo cenijo odkritost in vsebinsko zagovarjanje njihovih pogledov, čeprav se gledalci z njimi ne strinjajo. To mi gledalci velikokrat tudi sami povedo.

Je meja med svobodo govora in sovražnim govorom v Pogledih Slovenije (ali prejšnjih Trenjih) tanjša kot v drugih oddajah informativne vsebine?
Ne. Mislim, da se vsi trudimo, da do sovražnega govora ne pride. Tudi sam, ker se mi zdi to popolnoma nepotrebno. Zame so na prvem mestu argumenti, saj so ti tisti, ki lahko v 21. stoletju kaj štejejo in nič drugega.

Kako pa občutite razvoj raziskovalnega novinarstva pri nas? Lahko sploh govorimo o raziskovalnem novinarstvu v Sloveniji?
Premalo ga je, zato je toliko bolj prav, da tistega, ki še obstaja, lastniki še bolj podpirajo, kajti tudi to je njihova družbena odgovornost. Da se lahko prek medijev razkrije tisto, kar želijo vplivne mreže prikriti.

Včasih je veljalo, da je televizija »okno v svet«. V kolikšni meri to danes še drži?
S pojavom interneta seveda televizija že dolgo ni več edino okno v svet. Je pa televizija tista, ki še vedno gledalcu lahko dá nekaj več od osnovne informacije, ki jo dobi na internetu.

Ali televizija kot medij lahko manipulira z gledalci?
Seveda lahko. Tudi zato je pomembno, da je novinar nepristranski in objektiven, ter temo, ki jo obravnava, osvetli iz vseh možnih kotov. Da ne popušča pritiskom, ki se nanj izvajajo v takšni ali drugačni obliki. Prav je tudi, da včasih nek problem osvetli samo iz določenega zornega kota, ko prinaša nova dejstva, ki so bila javnosti doslej neznana. Menim, da se voditelj oddaje lahko postavi samo na eno stran, in sicer na stran tako imenovanega malega človeka, ki mu država oziroma njen birokratski aparat delata krivico. To je edino pravilno, saj običajno takim ljudem ostane samo še pomoč medija.

Smo Slovenci dovolj kritični gledalci?
Da. Tudi zadnji odzivi in gledanost oddaje Pogledi Slovenije kažejo, da ljudi še kako zanimajo družbeno odgovorne teme, ki bodo zaznamovale razvoj naše države in Slovenije. In prav to je naloga in odgovornost nacionalne televizije, da odpira družbeno relevantne teme in z njimi seznanja gledalce, da se ti seznanjajo z dogajanjem v družbi, tudi tistimi, ki ga takšne in drugačne interesne skupine želijo pred njimi umakniti s televizijskih zaslonov.

Se vam zdi, da je med televizijskimi postajami v Sloveniji dovolj konkurence?
Ne. Mislim, da bi bilo bolje, če bi na trg vstopila še ena močna televizijska korporacija. To pa se verjetno ne bo zgodilo, saj sta dvomilijonski trg in delež denarja, namenjena za oglaševanje, premajhna, da bi se ji splačalo vlagati na slovenski trg. Bolj verjetno se mi zdi, da bo kakšna nova medijska korporacija prišla in zamenjala katero od zdaj prisotnih korporacij, ki bo svoj lastniški delež, ki ga ima v slovenskem mediju, prodala.

Pa so te postaje pri nas dovolj raznovrstne, da ustrezno zadostijo kriterijem medijskega pluralizma?
Več informativnih programov je na televizijah, več je možnosti za to. Zato je prihod vsake nove televizijske postaje, ki s seboj prinese nov informativni program, ki izpolnjuje vsaj minimalne standarde sodobne televizije, dobrodošel. Več različnih pogledov prinaša svežino in daje razmislek družbi.

Kako gledate na prodor Tv Pinka v Slovenijo?
Konkurenca je vedno dobrodošla.

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo