Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 16. november 2010
Ob križišču med Ljubljansko in Kamniško cesto je v Domžalah skoraj čez noč “zrasel” nov objekt. Na mestu, kjer smo se Domžalčani nekoč zadrževali v Minutki, danes stoji gostinski lokal Sergio, ki je s svojo nenavadno zunanjo podobo že pritegnil poglede številnih mimoidočih in, na račun svojega (ne-domžalskega) izgleda sprožil, kar nekaj kritik. Ali objekt sovpada s svojo okolico?
Za mnenje smo zaprosili mestnega arhitekta občine Domžale, g. Arturja Olaja, ki je za Novice povedal: »Vsakič, ko se v okolju, ki ga je obiskovalec (uporabnik, mimoidoči ipd.) navajen, zgodi sprememba, ki ni v skladu z splošnimi pričakovanji, se ta isti uporabnik sprašuje, ali je takšna sprememba dovoljena in dopustna. Vsak investitor ima v skladu s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem pravico izdelati objekt, kot si ga je v okviru danih kriterijev, ki ga narekujejo prostorski dokumenti, ob pričetku investicije tudi zamislil. Za dano lokacijo nimam podatkov, kakšno gradbeno dovoljenje je investitor pridobil, vendar lahko na podlagi izkušenj z gotovostjo trdim, da se o oblikovanju fasadne opne v upravnem postopku ni nič diskutiralo. Včasih so v tovrstnih dokumentih zapisani sicer določeni kriteriji, vendar je to bolj izjema kot pravilo (večinoma gre le za stara vaška ali mestna jedra). Vsekakor nočem na tem mestu nič zagovarjati namere investitorja, saj objekt s svojo pojavnostjo nikakor ne pritiče javnemu mestnemu okolju na dani lokaciji.«
Po mnenju Arturja Olaja odgovornosti za tovrstne zgradbe torej ne gre iskati le pri investitorjih, temveč predvsem v neustreznih upravnih postopkih. »Bolj bode v oči dejstvo, da se v upravnih postopkih, ki jih vodijo upravne enote ne preverja ostalih stvari kot le skladnost s prostorskim dokumentom in izdanimi soglasji (kaj več tudi od UE ni pričakovati, saj je pomanjkanje strokovnega kadra tam res redna praksa).«
Ampak kakšna bo javna podoba Domžal v prihodnosti, če bodo še naprej nastajale stavbe po načelu “Kar ni prepovedano, je dovoljeno”? »Rešitev za tovrstne “grde račke” je v prvi vrsti v bolj dorečenih občinskih prostorskih dokumentih. Ti naj bi bolj natančno določali, kaj je pomemben mestni javni prostor, kje so tiste “točke”, ki jih je potrebno mestnemu javnemu prostoru primerno urediti. Šele potem bodo lahko upravne enote izdajale takšna gradbena dovoljenja, kjer ne bo prihajalo do tovrstnih ekscesov v prostoru. Do tedaj pa se bo zgodilo še veliko takšnih in drugačnih “cvetk” v prostoru«, še dodaja g. Olaj.
