Slavinec za Krizno ogledalo STA: Zelo me skrbi situacija v Sloveniji

0
1186
Vir: Krizno ogledalo STA; 29.januar 2011
Domžale, 25. januarja (STA) – Številne spremembe na tržiščih k nenehnemu prilagajanju silijo tudi skupino Helios. Kot je v pogovoru za Krizno ogledalo STA pojasnil predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, se z investicijami skušajo krepiti na programih z višjo dodano vrednostjo, zapirajo nerentabilne dele in ostajajo v lovu za morebitno dodatno krepitev skupine.
Po slabem letu 2009, ko je svetovna gospodarska kriza Helios najbolj prizadela, je bilo minulo leto za skupino, ki v več kot 30 podjetjih v 17 državah zaposluje 2600 ljudi, bolj prijazno. Realizacija se je povečala za 14 odstotkov, dodatno rast pa Slavinec pričakuje tudi letos, a se boji posledic morebitnega stečaja Merkurja in gradbenih podjetij.
Kako je svetovna recesija vplivala na Helios in celotno panogo proizvajalcev premaznih sredstev?
V naši panogi so tovarne s programi, ki jih je kriza bolj prizadela, pa tudi take, ki se osredotočajo na za krizo manj dovzetne programe. Prizadete so bile zlasti tovarne premazov, ki delajo pretežno za avtomobilsko industrijo oziroma tiste, ki so povezane z industrijo naprav, konstrukcij in podobno. Tudi v Heliosu je pomemben del realizacije vezan na programe, na katere ima recesija velik vpliv. Zato nas je kriza zelo prizadela in leta 2009 se nam je prodaja zmanjšala kar za 25 odstotkov.

Kako ste se na krizo in na nove razmere na trgu prilagodili?
V prvem letu smo se v največji meri prilagodili na stroškovni strani, torej z znižanjem vseh stroškov. Zaustavili smo investicije, trdno kontrolirali plače in jih tudi znižali. Enostavno nismo mogli nadomestiti izpada prodaje na nekaterih programih s povečevanjem prodaje na drugih programih, ker je bila recesija vendarle splošna.

Ste z minulim letom bolj zadovoljni?
Absolutno, saj smo prodajo v primerjavi z letom 2009 povečali za 14 odstotkov. Bilančnih izkazov sicer še nimamo, ampak računamo, da bodo boljši kot leto pred tem. Še bolje pa bi bilo, če se ne bi zgodile zgodbe, kakršna je Merkur. Težave Merkurja so nas zelo prizadele, tako kot tudi na Hrvaškem stečaj družbe Pevec. Letos se bojimo, kaj se bo zgodilo z gradbinci, s katerimi smo tudi povezani, četudi ne prav globoko in intenzivno.

Kakšne posledice zaradi prisilne poravnave Merkurja nosi Helios?
Mi smo razmeroma dobro že pred časom zavarovali naše terjatve do Merkurja. Ob predlagani obliki prisilne poravnave pa bomo vendarle izgubili približno pol milijona evrov.

Kakšne bi bile posledice, če bi Merkur zašel v stečaj in bi se prodajni kanal zaprl?
Če bi šel Merkur v stečaj ali pa če bi ga prevzel tuj trgovec, bi bilo to za nas kar precej velik udarec. Tuj trgovec bi odprl vrata svojim standardnim dobaviteljem in zagotovo zasedenost polic z našimi materiali zmanjšal. To bi se nam zelo poznalo, mi smo v najboljših časih z Merkurjem v Sloveniji delali kar med osem in devet milijoni evrov prometa.

Ali Helios v Sloveniji drži vodilno mesto med ponudniki premazov?
To je odvisno od skupin proizvodov. Pri proizvodih za zaščito kovin in za zaščito lesa imamo vodilni tržni delež. Pri proizvodih za stene in fasade pa je na prvem mestu Jub, ki je specializiran za te programe.

Kakšen je v obstoječih gospodarskih razmerah položaj Heliosa na ostalih tržiščih?
Imamo tri velike regionalne trge, to so trg Evropske unije, trg Vzhodne Evrope in trg držav nekdanje Jugoslavije vključno s Slovenijo. Čutimo, da se na evropskem tržišču povpraševanje krepi in da prihaja do oživljanja gospodarstva. Podobno velja za Vzhodno Evropo, kjer sta opazna rast BDP in prodajno proizvodnih aktivnosti. Problem pa ostajata Slovenija in dobršen del nekdanje Jugoslavije.

Kakšno leto 2011 si torej obetate?
Plan smo zastavili razmeroma ambiciozno. Glede na leto 2010 naj bi za približno deset odstotkov povečali prodajo. Vendar si še ne upam napovedovati, ali bomo ta plan dosegli. Zelo me skrbi situacija v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije.

Dodatno težave predstavljajo surovine …
Da, surovine so eksplodirale. Ni jih dovolj in skoraj vse so se močno podražile. Očitno povpraševanje s strani velikih azijskih ekonomij Kitajske in Indije pritiska na povpraševanje in cene surovin. Hkrati so multinacionalke v zadnjih letih zmanjšale svojo proizvodnjo in nekateri obrati za proizvodnjo surovin so se zaprli. Tako da je situacija na tem področju zelo komplicirana.

Ali lahko to vpliva na dolgoročno prihodnost Heliosa?
Kot prvo je moč računati, da so težave s surovinami ciklične narave in se bo slika čez kakšno leto že spremenila. Kot drugo pa se v Heliosu skušamo z investicijami krepiti na tistih programih, kjer je dodana vrednost višja. To so nenehni procesi in bitke s stroški, ki potekajo prek notranje racionalizacije in morajo privesti do višje stopnje konkurenčnosti. Stalno se moramo ukvarjati z zapiranjem neproduktivnih enot, specializacijo in iskanjem notranjih rezerv.

Skupina Helios se je v zadnjih letih močno okrepila. Ali širitve načrtujete tudi v prihodnje ali pa bo v luči krize prevladalo zapiranje posameznih hčerinskih podjetij?
Po eni strani se res malce ožimo, ker vse tisto, kar smo prevzeli, ni bilo dovolj perspektivno in sedaj te naložbe čistimo. Vendar smo po drugi strani ustanovili novo podjetje v Turčiji. Medtem na kakšne akvizicije na kratki rok ne gledamo. Imeli smo sicer eno tarčo v Nemčiji, ki je specializirana za nišne produkte in bi jo uspešno vključili v naše programe, vendar so lastniki postavili absolutno previsoko ceno.

Torej želite skupino Helios še okrepiti z novimi prevzemi?
Zdaj pravijo, da je čas za kupovanje. Ampak mi iščemo nekaj zelo specifičnega, česar zaenkrat še nismo našli oziroma smo našli, a nam je bilo predrago, da bi kupili.

Kako se bo dolgoročno gibalo število delovnih mest v Heliosu?
Pričakujemo zmanjševanje števila zaposlenih v povezavi z novo pokojninsko zakonodajo in drugimi razlogi. Predvsem bi z delavci in sindikati radi peljali politiko mehkega dialoga. Hkrati pa bomo iskali nove mlade strokovnjake in inženirje. Vendar menjava med upokojitvami in novimi zaposlitvami verjetno ne bo potekala ena za ena.

Je strokovnih kadrov med mladimi dovolj?
Se kar najdejo. Vprašanje je sicer kvaliteta, vendar na objavljene razpise prejmemo kar precej prijav.

Bi morda izpostavili kakšno drugo področje, kjer bi država morala bolj priskočiti na pomoč gospodarstvu?
Država mora seveda pripraviti določene strukturne reforme in jih v čim večji meri izpeljati. Generalno pa velja, naj država postavi čim bolj korektne splošne pogoje za delovanje podjetij, potem pa naj nas pusti pri miru, da lahko delamo.

Ste v Heliosu v dosedanjih protikriznih ukrepih države našli kaj zase?
Posebej za ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa menim, da je bil dober.

Ali bi omenjeni ukrep veljalo podaljšati?
Če v Sloveniji zaradi napovedanih novih stečajev lahko računamo na zelo zahtevno leto, je morda res za razmisliti o oportunosti tega sistema.

Oglasno sporočilo