Lovro Lončar: »Enotni smo v tem, da je treba v Domžalah nekaj stvari pognati naprej«

1591
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 10.april 2011
Če ste v zadnjem času kaj obiskovali našo spletno stran, ste morda opazili, da na njej mrgoli bistveno več kamniških kot domžalskih novic. Pa ne zato, ker bi informacijam z Občine Kamnik dajali prednost, temveč zato, ker nas “naše” domžalske zanimivosti o dogajanju v lokalni politiki nekako ne dosegajo. Zakaj smo kot občani tako klavrno informirani o delu in nedelu občinskega sveta? Kaj je tisto, kar lokalnim funkcionarjem v Domžalah trenutno povzroča največ preglavic? In seveda… kaj se dejansko dogaja za zidovi naše – z rožicami obdane – občine?

Ker prisegamo na podatke s prve roke, smo za odgovore tokrat poprosili kar domžalskega podžupana. Magister Lovro Lončar, ki je pred leti delal tudi v vlogi generalnega sekretarja Državnega zbora, nam je poznan predvsem kot zagovornik krajevnih skupnosti. Kot član oziroma podpornik športnih in drugih društev redno skrbi za rekreacijo, obenem pa se pripravlja na doktorat. Kot podžupan, ki je med drugim zadolžen tudi za vodenje sej občinskega sveta, se odločno loteva svojih nalog. Čeprav za zdaj ne ve, kaj vse ga še čaka…

Kaj je težje: biti generalni sekretar Državnega zbora RS ali podžupan Domžal?
Obe funkciji imata svoje posebnosti, bistvena razlika med njima pa je, da je generalni sekretar državnega zbora, ne glede na to, da ga imenuje politika, upravni menedžer in opravlja strokovna dela, saj vodi državnozborsko administracijo in strokovne službe, medtem ko je podžupan tipična politična funkcija na lokalnem nivoju. Ključna razlika med tema funkcijama je že v samem delovanju. Generalni sekretar državnega zbora je tisti, ki vodi, koordinira službe, podžupan pa se ukvarja z nalogami, za katere ga pooblasti župan in seveda na nek način tudi uveljavlja politiko, ki je dogovorjena na občinskem nivoju oziroma politiko stranke, kateri pripada.
Zaenkrat bi težko ocenil, katera funkcija je bolj stresna. Državni zbor je bistveno drugačen od delovanja na občini, tako da bomo videli, koliko stresov bom imel kot podžupan. Za zdaj še težko rečem (smeh).

Kakšne so pravzaprav glavne zadolžitve podžupana?
Z županom sva se dogovorila že takrat, ko sva se pogovarjala o morebitnem prevzemu funkcije, da bom zadolžen za vodenje sej občinskega sveta, za koordinacijo med občino in krajevnimi skupnostmi (seveda tudi med krajevnimi skupnostmi) in druge naloge po dogovoru; torej sprotne zadeve, o katerih se dogovarjamo. Pomembna je tudi vez med posameznimi političnimi strankami in listami v občinskem svetu, sem pa sodijo tudi protokolarne zadeve, torej obiski in udeležba na prireditvah in dogodkih, ki jih je v Domžalah ogromno. Prav je, da predstavniki občine pri tem sodelujejo in se takih dogodkov udeležijo.

Med drugim tudi vodite seje občinskega sveta. Lahko kljub temu aktivno sodelujete v razpravah?
Ja, jaz sem si to možnost kar “vzel”, ker je to popolnoma normalno, da lahko podžupan, ki je istočasno tudi član občinskega sveta, razpravlja… Je pa morda novost. V prejšnjih mandatih tisti, ki je vodil seje občinskega sveta, v njih ni aktivno sodeloval, jaz pa sem si glede na svoj način dela želel sodelovati v razpravah, biti v obeh vlogah, da konec koncev lahko tudi sam kot svetnik, za kar sem bil izvoljen, povem svoje mnenje oziroma stališče ter podam predloge.

Domžalčani pa smo vas spoznali že v vlogi predsednika Krajevne skupnosti Vir. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost krajevnih skupnosti glede na to, da danes lahko podajo zgolj svoje mnenje, ki ga občina upošteva ali pa ne?
Krajevne skupnosti so, ne glede na pristojnosti, ki jih imajo sedaj, zelo pomembne za delovanje nekega lokalnega okolja. Namreč, krajevna skupnost (oziroma njeno vodstvo) je pomemben element in vez med občino (ter njenim vodstvom) in med krajani. Gre za to, da se na ta način laže uveljavljajo in predvsem izražajo interesi posamezne krajevne skupnosti. Konec koncev gre pri tem za različne pereče zadeve, ki tarejo vsako skupnost; od prometa, poplavnih zadev, do delovanja društev in prostorskih zadev….. Skratka, jaz sem zagovornik krajevnih skupnosti in zagovornik še večje vključenosti krajevnih skupnosti v samo odločanje na občini. Predvsem da se, preden se gre v kakršnokoli odločitev, ki je neposredno vezana na neko območje, nedvomno povpraša svet krajevne skupnosti ali ljudi na tem območju, kaj si o posamezni zadevi oziroma rešitvi na tem delu mislijo. Govorimo o prostorskih zadevah, prometnih zadevah in seveda tudi o financiranju krajevnih skupnosti…..

Se vam zdi, da imajo krajevne skupnosti dovolj pristojnosti?
Mislim, da teh pristojnosti ni premalo (občina jih lahko tudi prenese na krajevne skupnosti), je pa res, da bi se morala mnenja in stališča krajevnih skupnosti bolj upoštevati pri posameznih odločitvah. Če govoriva o proračunu Občine Domžale je prav, da si vsaka krajevna skupnost postavi neke prioritete, kaj bi želela v proračunu, na občini oziroma njenem vodstvu (tudi na občinskem svetu) pa je, da se potem do teh želja, zahtev opredeli in reče “V redu – ni dovolj denarja. Letos bomo to lahko realizirali, drugo leto pa to…”. Skratka, da se ve, na kakšen način bo potekal razvoj krajevne skupnosti in kaj od zahtev oziroma želja se lahko v prihodnosti pričakuje kot realizirano. Eno je pogled iz občinske ravni, drugo pa pogled iz krajevne ravni. Mislim, da je tukaj potrebno najti ključne skupne točke in skupni interes. Ravno v teh tednih imamo s krajevnimi skupnostmi pogovore, v katerih razpravljamo o možnih rešitvah tistih problemov, ki krajane najbolj “žulijo”. To so med drugim kanalizacija, vodovod, promet, ceste, prostorske zadeve itd.

Kako pa ocenjujete sodelovanje med krajevno skupnostjo in občino v Domžalah?
V redu. Vsaj jaz do sedaj nisem zaznal nekih zadreg. Z vsemi tremi krajevnimi skupnostmi (v Domžalah so tri) smo imeli pred kratkim sestanek o odprtih zadevah, kjer so nam predstavili, kaj je tisto, kar bi si želeli, da bi se uredilo. Na drugi strani pa je občinska uprava sprejela njihove pobude v smislu vsebinske proučitve in postavitve rokov, kdaj bi se posamezne zadeve lahko realizirale. Ena izmed takih zadev je trenutno na primer zavzemanje za ohranitev gozda na Šumberku kot zelene površine…

Zato tista brošura, ki je pred kratkim izšla?
Mislim, da ni zgolj v tej povezavi… Šlo je bolj za osveščanje vseh nas o tem, kje so te zelene oaze in glede na to, da so Domžale gosto poseljene, jih je pač potrebno čuvati. Konec koncev smo vsi zelo zadovoljni, da je os Kamniška Bistrica končno zaživela, na drugi strani pa se pogosto srečujemo s kakšnim vandalizmom, poškodbami naprav in onesnaženostjo tega dela… Pomembno pa je, da se to osveščanje začenja že od malih nog.

Kakšno pa je vaše sodelovanje z županom?
Midva z županom se poznava že dolgo časa, že vse od začetka mojega delovanja na občini, in še od prej… Sodelovanje je korektno, profesionalno. Vedeti je treba, da je pobuda za moje imenovanje prišla z njegove strani, saj je prav, da je podžupan iz vrst SDS, ki je na zadnjih lokalnih volitvah v Domžalah dobila največ glasov, ko pa smo se pogovarjali o prevzemu te funkcije, pa sem seveda postavil tudi nekatere pogoje, ki se nanašajo na način in vsebino mojega sodelovanja kot podžupana… Nekaj drugega je sodelovanje na strankarski ravni, kjer, kot veste v Domžalah ni nobene politične koalicije ali sporazuma o sodelovanju, ampak so zadeve urejene izključno programsko, projektno, se pravi se usklajujemo na podlagi posameznih točk. Eden izmed takih projektov, kjer bo potrebno čim večje soglasje in usklajevanje, je trenutno nedvomno občinski proračun za leto 2011 in 2012.

Ljudje pogosto izpostavljajo zadeve, o katerih se ne strinjajo… Lahko midva narediva izjemo in se osredotočiva na stične točke, cilje, interese…, med vami in županom oziroma njegovo listo?
Menim, da tudi če pogledamo predvolilne zaveze ali pa obljube, so relativno podobne, vsaj v večjih projektih oziroma ciljih. Tudi med drugimi strankami. Mislim, da smo si kar enotni, da je treba v Domžalah nekaj stvari spremeniti oziroma “pognati naprej”, če lahko tako rečem. Ena je nesporno ureditev centra Domžal, druga sprejetje prostorskih aktov, ki bodo omogočile razvoj po celi občini; treba se je dokončno opredeliti do obrtne cone Želodnik, na področju družbenih dejavnosti pa so tukaj vrtci, saj še vedno primanjkuje prostora. In pa seveda proračun.
Enotni smo v tem, da je te stvari treba urediti, na kakšen način pa naj bi se to urejalo, je pa drugo vprašanje. Tako kot so pri proračunu pričakovanja lahko zelo različna, se bo tudi tukaj iskalo neko širše soglasje. Enotnost je torej v tem, kaj je treba narediti, strategije in rešitve pa so seveda lahko različne. Pred kratkim so tako na primer potekali tudi intenzivni pogovori vodstva občine s podjetjem Tuš zaradi ureditve območja bivše Vele. Prostorske rešitve tistega dela Tuša niso vprašljive, vprašanje je bolj, kaj bo na območju makadamskega parkirišča…

Kaj pa naj bi bilo? Govorilo se je že o marsičem…
Tam naj bi bila parkirna hiša. O režimu parkiranja pa se je seveda potrebno še pogovarjati…

Imamo v Domžalah dva podžupana zaradi uravnoteženosti, ali so v ozadju še kakšne konkretne prednosti?
Po statutu so možni trije podžupani. Zakaj sta dva? Mislim, da gre najprej za obseg nalog. Teh nalog je ogromno in zdi se mi prav in tudi normalno, da imamo poleg župana še enega, dva podžupana, ki v okviru razdelitve nalog potem opravljajo posamezne zadeve. V to v SDS nismo šli z nekim strankarskim namenom… Gre predvsem za to, da bi tudi mi pripomogli k temu, da gredo stvari v Domžalah naprej, da se projekti premaknejo in bi s tem poskušali doseči čim več ciljev s pogovori, dogovori ter seveda realizacijo… Predvidevam, da je tudi županu laže, če ima sogovornike iz različnih strani. Še enkrat pa poudarjam, da gre za programske zadeve, ne gre za nobene zaveze in moja funkcija ni v povezavi s tem, da bi pomenila neko koalicijo ali dogovor oziroma neko pogodbo o sodelovanju. Tega ni.

Kaj je po vašem mnenju najbolj pereča zadeva v domžalski občini?
Domžale imajo kar nekaj problemov, s katerimi se je potrebno soočiti. Kot sem že omenil, so eno prav gotovo prostorske zadeve, konkretno – center Domžal. Drugo so prometne zadeve, tretje pa področje družbenih dejavnosti, torej vrtci. Potem je tukaj tudi šolstvo; demografske slike kažejo, da bo temu (že tudi samemu vzdrževanju šol) potrebno nameniti precej pozornosti. Skratka, kar veliko je potrebno postoriti in glede na izostrene pogoje bo ena izmed ključnih stvari tudi ta, kako glede na višino proračuna ohraniti standard, ki smo ga v Domžalah navajeni, kar se tiče družbenih, društvenih in ostalih aktivnosti. Ena izmed temeljnih skrbi (čeprav tu občina nima neposredne pristojnosti) je seveda tudi, kako zagotoviti delovna mesta in ohraniti domžalsko gospodarstvo ter omogočiti pogoje za njegov razvoj. Potrebne so odločitve, ki namreč lahko posredno prinesejo tudi nova delovna mesta.

Mene kot občanko na primer moti, da Domžalčani nismo dovolj informirani o delu občinskega sveta. V Kamniku so zadeve precej bolj transparentne, občina ima ažurno spletno stran in tednik, kjer so občanom sproti dostopni podatki o njenem delu oziroma nedelu. Kako bi to komentirali?
Moram reči, da sem zagovornik obveščanja javnosti in zagovornik tega, da so zadeve čim bolj transparentne. Pa ne zato, ker se midva pogovarjava o teh zadevah… Bom povedal čisto konkretno: ko sem bil še predsednik KS na Viru, smo vsa vabila in zapisnike sej objavljali na spletni strani. In mislim, da se ta praksa ohranja. To je tudi obveznost iz Odloka o KS. Zdi se mi prav, da se ve, kaj se dela, kako se dela… Kar se tiče dela občinskega sveta je ključna informacija tista objava v naslednjem Slamniku po seji, ki je za bralca morda lahko suhoparna, na drugi strani pa imajo tudi politične stranke možnost objave v tem časopisu. Drugo so pa elektronski mediji. Vem, da so bili neki poskusi še dodatnega obveščanja, ampak mislim, da bo na tej točki potrebno še marsikaj narediti. Se pravi, da ne bi bilo potrebno čakati na Slamnik, ampak bi bili čez dan, dva na spletni strani takoj objavljeni sklepi. Saj to je v bistvu objavljeno v uradnem vestniku, ampak verjetno bi bila dobra tudi kakšna novica v smislu “Včeraj je bila seja občinskega sveta. Sprejeti so bili ti in ti sklepi…”.

Aktualna opozicija je v Domžalah po številu glasov tokrat izjemno močna. Kako to vpliva na delo občinskega sveta?
Kot sem že povedal, v Domžalah formalne koalicije ni. Se pravi, v bloku, ki mu jaz pripadam (SDS, SLS, Nova Slovenija in Lista Petra Verbiča) poudarjamo, da smo opozicija, da smo to mesto podžupana sprejeli kot opozicijsko, ker ni nekega dogovora o sodelovanju. Za opozicijo se je, kakor mi je znano, opredelila tudi LDS in SD. V SDS bomo podprli vse tisto, kar bo dobro. Pričakujemo, da se bodo stvari predhodno usklajevale znotraj vseh strank, kar bi hkrati pomenilo tudi učinkovito delo na sejah občinskega sveta. Vsekakor bomo pa nasprotovali vsem predlogom in projektom, za katere bomo menili, da niso dobri oziroma niso v korist Domžalam. To smo konec koncev že dokazali in preizkusili na sejah občinskega sveta, kjer smo že podprli predloge, da se kakšna točka umakne iz dnevnega reda. Kar precej pripomb in predlogov smo imeli tudi na proračun v prvi obravnavi, zato so naša pričakovanja za drugo obravnavo dokaj visoka, to pa smo tudi dali jasno vedeti na seji občinskega sveta. Tistega, kar se nam ne bo zdelo v redu, ne bomo podprli, temu bomo nasprotovali in seveda predlagali alternativne rešitve.

Ste si kljub pestrosti strank v občinskem svetu enotni glede interesov občine na republiškem nivoju?
Občino na državnem nivoju v bistvu predstavlja župan na podlagi sklepov občinskega sveta in pristojnosti, ki jih ima na podlagi zakona in Statuta občine. Nekaj drugega pa je, če govoriva o tem, da imamo dva poslanca iz občine Domžale, to sta Robert Hrovat in Cveta Zalokar Oražem. Če se osredotočiva na občinske projekte, ki so odvisni tudi od države (cestni projekti, protipoplavni projekti itd), pa mislim, da sta oba poslanca kar enotna pri zavzemanju za interese Občine Domžale.

Ker ste Virjan, se moram dotakniti tudi obilice društev, ki jih premore Vir (pustna sekcija, športno društvo, gasilci…). Ste morda član katerega od njih?
Sem član športnega društva, kulturnega društva, pred novim letom pa smo ustanovili tudi pohodno-kolesarsko društvo. 17. aprila 2011 bo prvi (za zdaj še lokalni) izlet, ki ga bomo organizirali, in sicer, gremo peš iz Vira na Mengeško kočo, potem pa na Rašico, Dobeno in nazaj na Vir, tako da vabljeni vsi, ki bi se nam želeli pridružiti.
Seveda poskušam tudi sodelovati in pomagati posameznim društvom, kolikor se da. Tudi pustni sekciji…

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo