Vi sprašujete, župani odgovarjajo… (NOV!CE 9/2011)

1647
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 11.junij 2011

Župan Občine Domžale Tone Dragar je po 240-tih dneh odgovoril na vsa aktualna, javno zastavljena vprašanja.

Občanke in občani sprašujejo, župan Toni Dragar odgovarja …

ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA Domžalsko-kamniških NOV!C:

1. Zanima me, kdaj bo narejena kanalizacija na lokaciji Prečna pot v Prelogu pri Domžalah? In kdaj se bo dokončalo asfaltiranje te ceste, ker je delno še vedno makadam in kdaj je v načrtu pločnik?
Sanitarna odpadna kanalizacija na Prečni poti v Prelogu je za gradnjo predvidena v letu 2011. Istočasno bo Občina Domžale zgradila tudi meteorno kanalizacijo, ki ob intenzivnem deževju ravno na tem območju povzroča velike težave. Cestna povezava med severno in južno Krožno cesto ni bila vzpostavljena zaradi težav z lastništvom. V kolikor bodo lastniška razmerja urejena, lahko v okviru gradnje kanalizacije pričakujemo tudi ureditev ceste, žal pa razpoložljiva širina ne omogoča gradnje pločnika.

2. Kdo na občini je pristojen za načrtovanje križišč in cestnih povezav? Kdorkoli to je, predlagam da se zapelje do Kamnika, kjer bo videl kako se ureja promet in kako se v prostor elegantno postavljajo KROŽIŠČA in ne zapletena križišča in semaforji, kot je to primer v Domžalah.
Lokalne ceste načrtujejo zunanji izvajalci na podlagi usmeritev iz prometne študije, s katero je podana zasnova prometnih povezav za cestno omrežje lokalnega pomena. Vrsta cest v občini Domžale je v pristojnosti Direkcije za ceste RS. Te se urejajo in načrtujejo na podlagi usmeritev DRSC. Dolgoročno, ko bo za to dovolj sredstev, se tudi v Domžalah načrtuje izvedba krožišč na ključnih križiščih.

3. Kdaj bodo gospodinjstva na Kersnikovi ulici v Domžalah dobila kabelski priključek za televizijo?
Po podatkih tehnične službe Telekom d.d. je priklop na telekomunikacijsko omrežje odvisen od tehničnih možnosti na sami lokaciji, kakor tudi od zmogljivosti telefonske centrale. Dejanske možnosti priklopa je moč preveriti na spletnih straneh ponudnika tovrstnih storitev: www.telekom.si/zasebni-uporabniki/opticno-omrezje/dostopnost/. Večji del ostalih ponudnikov tovrstnih storitev je zaradi relativno velikih začetnih stroškov prenehal z izvajanjem novih investicij v telekomunikacijsko infrastrukturo.

4. Ali so kje javno objavljeni rezultati javnih razpisov katere storitve ali dogodke subvencionira občina. Recimo koliko in kdo se je prijavil za božično novoletne prireditve in kdo in koliko je dobil subvencije. Ker gre za dodeljevanje davkoplačevalskih sredstev bi bilo normalno, da davkoplačevalci dobijo javno informacijo, kako so bila ta sredstva razdeljena. To bi moralo veljati za vse razpise.
Pogoji za dodelitev javnih sredstev na podlagi javnih razpisov oziroma javnih povabil so javno objavljeni, običajno v občinskem glasilu Slamnik in na spletnih straneh Občine Domžale. O rezultatih razpisa ali javnega povabila so neposredno obveščeni kandidati na podlagi akta (odločbe, sklepa), ki ga izda pristojna oseba.
Podlago za dostop informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi lokalnih skupnosti, določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Te informacije so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Vsak prosilec ima, na svojo zahtevo, pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis.
Na podlagi navedenega je torej informacije o dodelitvi javnih sredstev mogoče pridobiti na podlagi zahteve, v kateri prosilec opredeli informacijo, s katero se želi seznaniti in način, na katerega se želi seznaniti.

5. Most čez Bistrico pri Papirnici Količevo propada. Na dveh področjih v smeri hoje sta že dve zelo veliki luknji, nevarni tako za otroke kot za ostale uporabnike, ki ga prečkajo. Ali je predvidena sanacija tega mostu in kdaj?
Most čez Kamniško Bistrico pri Papirnici Količevo je izključno železniški most, namenjen izključno za potrebe papirnice. Tehnični elementi mosta ne dovoljujejo peš prehodov. Peš in kolesarski prehod preko Kamniške Bistrice bo možen preko novega mostu, katerega izgradnjo načrtujemo v roku dveh let na območju Škrjančevega, okoli 300 metrov severno od mostu čez Kamniško Bistrico pri Papirnici Količevo.

6. Kdaj bo postavljena protihrupna ograja na cesti Trzin–Vir?
Cesta od Trzina proti Mariboru je regionalna cesta in je v pristojnosti DRSC. Območje ob cesti sodi pretežno v četrto stopnjo varstva pred hrupom. Protihrupne ograje zaenkrat niso načrtovane. V primeru, da hrup presega dovoljene omejitve, so primarno potrebni pasivni ukrepi za varstvo pred hrupom.

7. Koliko stane davkoplačevalce ena občinska seja?
Pravilnik o plačilih oziroma sejninah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta, drugih organov občine in organov krajevnih skupnosti ter povračilih stroškov (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 4/10), ki je objavljen na spletni strani Občine, določa višino sejnin članov Občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Sejnina članov Občinskega sveta je vezana na plačo župana, kar trenutno pomeni 213 € bruto za polno udeležbo na seji. V primeru, da je svetnik oziroma svetnica odsoten, mu sejnina ne pripada, ravno tako se mu sejnina za sejo Občinska sveta zniža za polovico, če ne prijavi svoje navzočnosti na več kot polovice glasovanj. Sejnine za delovna telesa Občinskega sveta znašajo 25,77 € za člane oziroma 36,82 € za predsednika delovnega telesa. Koliko delovnih teles je sklicanih za sejo Občinskega sveta, je odvisno od dnevnega reda, ki je napovedan. Iz zgoraj povedanega je razvidno, da je vsaka seja stroškovno različna, praviloma pa znaša okoli 6.000 €.

8. Kakšno nadomestilo prejme neprofesionalni podžupan/-ja?
Podžupanu je bil izdan sklep in določeno plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na to, da v skladu z zakonom še ni dosegel 47. plačnega razreda (odprava nesorazmerja tako kot za nas, tudi zanj še ni končana) in v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih, dobi na mesec 1.465,30 EUR bruto oziroma 1.071,33 EUR neto.
Tu bi izpostavil del izreka sklepa:
Zakon o lokalni samoupravi v 34. a členu določa, da v primeru, če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v 10. členu in prilogi 3, določa, da župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil določi plačni razred. Glede na število prebivalcev v Občini Domžale se podžupanu lahko določi v razponu od 40. do 47. plačnega razreda, zato sem ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil, za določitev plačila za opravljanje funkcije, določil 47. plačni razred. Prevedeni plačni razred v skladu z veljavnimi predpisi je 46. plačni razred.
V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih se funkcionarjem izvede odprava zadnje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah s prvim oktobrom v drugem letu, ki sledi letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5 %. Zaradi omejitev učinkov finančne krize se začasno od 1.1. do 31.12.2011 določi znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače.

9. Kaj je z novogradnjo na Savski cesti? Je ustavljena? Se obeta porušitev objekta?
Korektne informacije o tej gradnji bi lahko posredovala pristojna inšpekcija ministrstva, ki opravlja nadzor nad gradnjo objektov. Organi v sestavi pristojnega ministrstva so obveščeni o izdaji gradbenih dovoljenj in začetku gradnje. Občina Domžale je kot eden izmed soglasodajalcev dala soglasje pod pogoji, da bi se pri gradnji upoštevali nekateri odmiki od pločnika. Velja pripomniti, da je ob državnih in občinskih cestah raba prostora omejena s t.i. varnostnim pasom, ki je glede na kategorijo ceste lahko širok od 4 do 25 metrov. Vendar pa to ne pomeni, da poseg ob javni cesti ne bi bil dovoljen že zaradi samega dejstva, da se opravlja v varovalnem pasu posamezne ceste. Gradnja v ožjem varovalnem pasu se lahko dovoli, če sledi gradbeni liniji že zgrajenih objektov in da zaradi gradnje v varovalnem pasu niso prizadeti bodoči interesi širitve in varovanja ceste.

10. Kdaj se bo pričela gradnja povezovalne ceste Želodnik–Vodice? Pred časom je bilo mnogo govora, sedaj je stvar potihnila. Kdaj lahko pričakujemo urejanje trase?
Trenutno potekajo odkupi zemljišč za gradnjo povezovalne ceste. Pričetek gradnje je odvisen od dinamike odkupa in od zagotavljanja sredstev za gradnjo v proračunu RS oziroma DRSC. Investitor ceste bi moral biti DARS. Trenutno poteka prenos obveznosti iz DARS-a na DRSC.

11. V lanskem letu je meni nepoznano podjetje izvajalo obnovo infra-strukture (predvidevam vodovoda) na območju Študljanske ceste v Študi. Ob tej priliki se ni izvedla/pozabila asfaltna obnova ožjega prekopa na koncu Študljanske ceste pred križiščem z Javorjevo (krajne SV točka), če se pripelješ iz smeri Mačkovcev. Sprašujem ali so investitor, nadzor in izvajalec pregledali traso izvajanja po končanih delih in kdaj nameravajo izvesti navedeno preplastitev prekopa, poleg tega pa pregledati vse kanalizacijske pokrove, ki po večini od takrat dalje ropotajo, ko zapelješ čeznje?
V križišču Študljanske in Javorjeve ceste je bil prekop saniran že v lanskem letu. Jaške smo preverili in ne povzročajo hrupa, saj so bili ustrezno zatesnjeni. V kolikor bo še prihajalo do podobnih težav, bomo o tem obvestili upravljavca vodovoda oziroma kanalizacije, ki zagotavlja sanacijo stanja jaškov v okviru vzdrževanja.

12. Zanima me, zakaj se ne pridobi toliko denarja, da bi se uredila cesta od Radomelj proti Jaršam v smeri trgovskega centra Sam Jarše. Kot je znano, se tam sedaj gradi še vrtec, cesta pa je kljub temu katastrofalna. Prosim vas, peljite se kdaj po njej, sploh če dežuje, in videli boste, da je več kot potrebna obnove.
Cesta je bila v okviru razpoložljivih zemljišč v celoti obnovljena pred odprtjem vrtca Gaj, 25.8.2010.

13. Kakšna je usoda “Vatikana” na Kolodvorski v Domžalah?
T.i. » Vatikan« je v zasebni lasti. Investicijska namera lastnikov nam ni znana.

14. Zakaj na križišču Perkove in Dragarjeve ulice na Rodici ni prehoda za pešce? Tudi nikjer v bližini ga ni. Nasploh je križišče zelo frekventno in bi bila potrebna rekonstrukcija.
V letošnjem letu nameravamo preplastiti Dragarjevo ulico, kjer se bo na dveh stranskih krakih omenjene ulice obnavljal vodovod. Ob ponovni preplastitvi bomo pregledali tudi talno in vertikalno signalizacijo in jo ustrezno dopolnili, v kolikor bo to tudi potrebno.

15. V Domžalah očitno veljajo posebni zakoni o postavitvi prometnih znakov. Zakaj? Če se peljete po Rojski cesti, boste hitro ugotovili, da je vsa rumena!!! Pred kakšnim mesecem so postavili znake “šolska pot”, kar v osnovi ni čisto nič narobe, ampak znaki se pojavljajo na obeh straneh ceste, kot da smo v enosmerni ulici, kar pa tudi ni popolnoma v redu. Na celotni dolžini Rojske ceste je devet znakov!!! Res da je tam šola in vrtec, vendar v Dobu, Dragomlju, na Rodici, Radomljah, na Viru in Krtini so tudi šole in vrtci. Zakaj je sedaj ta Rojska tako pomembna?
Občina Domžale se je odločila, da v okolici šol, vrtcev, šolskih poti, itd. postavi signalizacijo in označbe za izboljšanje prometne varnosti. Zato so bili, poleg Rojske ceste, ob kateri oziroma v bližini katere so osnovna šola, dva vrtca in dve srednji šoli, taki znaki postavljeni tudi v bližini vseh ostalih šol in šolskih okoliših. Označena so bila naslednja mesta: šolske poti, prehodi za pešce in mesta izven naselja, kjer ustavljajo šolski avtobusi.

16. Na Rodiški cesti so si lastniki štirih hiš dovolili z velikimi železnimi stebri zapreti več sto let staro cesto, ki bi mnogim iz novega naselja pomenila bljižnico do vrtca, šole, trgovine in glavne ceste. Kdo jih v lastninjenju ceste podpira in daje pravico?
Rodiška cesta ne ustreza tehničnim elementom za odvijanje motornega prometa. S prometnimi znaki je ustrezno opremljena enosmern cesta, namenjena za dostop do obstoječih stanovanjskih objektov. Namenjena je kolesarjem in pešcem, ki imajo prosto pot za dostop do šole, trgovine ali sprehode ob Mlinščici.

17. Bi stopili v stik s Slovenskimi železnicami ter tako pridobili še kakšen dodatni vagon za dijake, študente in mamice…, ki potujejo z njim v Ljubljano. Vlaki so namreč tako polni, da ne, da ne sedimo vsi, zdaj se ob konicah ne da niti stati več… še dobro, da je poštni vagon, ki je poln slepih potnikov.
Na SŽ bomo urgirali in poskušali zagotoviti dodatne vagone za prevoz potnikov zlasti ob konicah, ko so vagoni zasedeni.

18. Industrijska cona Želodnik – zakaj naj bi imela vsaka občina svojo cono? Smo prebivalci Doba in okolice še varni med temi krutimi posegi v naravo?
V občini Domžale manjka približno 4.000 delovnih mest. Odločitev o izgradnji cone je bila sprejeta na seji Občinskega sveta. Pomanjkanje delovnih mest povzroča intenzivne dnevne migracije. Razvoj celotne občine in družbe je odvisen od gospodarstva, od števila zaposlenih in ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega. Cona je načrtovana tako, da omogoča vzpostavitev okoli 2.000 delovnih mest, pri čemer je zasnova cone do okolja relativno »prijazna«, saj se ohranjajo vsi ključni varovani elementi.

19. Zanima me, ali obstaja kak dolgoročnejši načrt preplastitve lokalnih cest v samem mestu Domžale ali obstaja tak načrt za recimo prihodnji dve leti, ker je pred vrati zima in po zimi bo spet še dodatno “zacvetelo” cestišče?
Pregled občinskih cest se opravi dvakrat letno, in sicer v jesenskem času pred pričakovanimi nizkimi temperaturami in v spomladanskem času. V spomladanskem času se izdela tudi letni načrt vzdrževanja cest, ki obenem vključuje seznam cest in ulic, na katerih je zima pustila takšne posledice, da jih je potrebno preplastiti v večjem obsegu. Gre predvsem za lokalne ceste, ki povezujejo večja naselja v občini. Velja tudi omeniti, da se ob obnovi posameznih komunalnih vodov običajno zagotovi tudi preplastitev celotne širine vozišča in uredi tudi dotrajane robnike in pločnike. Večji obseg del v letošnjem letu se bo zagotovil na območju Vira, medtem, ko se je v lanskem letu zagotovil večji obseg preplastitvenih del na območju Rodice. V spomladanskem času smo zagotovili sanacijo večjih udarnih jam ter prečnih in mrežnih razpok na lokalni cesti Količevo – Škrjančevo in Pelechovi cesti od Preserij do Radomelj.

20. Zakaj pri rekonstrukciji križišča na Rodici (prvo križišče za podvozom v smeri proti Kamniku) nista bila urejena tudi pločnik in kolesarska steza na desni strani – to je dostop do centra Domžal od križišča, pod podvozom, do prvih hiš.
V sklopu projekta rekonstrukcije Kamniške ceste, od obstoječega križišča pri podvozu do križišča Majhenič, je na desni strani v smeri proti centru predvidena gradnja opornega zidu, pločnika in kolesarske steze. Enak poseg je predviden tudi na levi strani. Celoten projekt vodi Direkcija RS za ceste kot upravljalec Kamniške (državne) ceste. Računamo izvedbo v letu 2011, v kolikor pri ponovnem razpisu (pogodba s prejšnjim izvajalcem SCT bo zaradi stanja podjetja razklenjena), ne bodo nastopili kakšni zapleti.

21. Skupina krajanov, organizirana v CIVILNO INICIATIVO, želimo objavo problematike nelegalnega delovanja podjetja FORBIZ, d.o.o. v naši vasi Brezje pri Dobu. Kljub dvakratnim prijavam inšpekcijam v letu 2008, je podjetje medtem svojo dejavnost in posege v zemljišča še povečalo. Tretjič smo se odločili za PETICIJO z zahtevo za ukinitev delovanja omenjenega podjetja in zahtevo za postavitev prometnih znakov (beri obliko peticije pdf.doc, ki je bila poslana 18.5. navedenim institucijam). Za način pritiska smo se odločili, ker je rok za vrnitev zemljišč v prvotno stanje potekel letos marca. Dejstvo je, da omenjeno podjetje preobsežno deluje pri nas že tri leta ter da pogoji nikakor ne ustrezajo. Pogodba za lokalno mle-karstvo med KS Krtina in njimi pred našimi pritiski sploh ni obstajala. Zelo smo razočarani, ker je sistem v državi, in to v EU, tako neučinkovit. Nedopustna je možnost legalizacije na nepraven način, na kar nakazujejo zadnje informacije. CIVILNA INICIATIVA, skupine krajanov Brezje pri Dobu
V zvezi s podjetjem FORBIZ in njegovo dejavnostjo v Krtini, je občina Domžale posredovala pri pristojnih inšpekcijskih službah. Pobuda za širitev dejavnosti podjetja FORBIZ na tej lokaciji je bila zaradi zahtev krajanov s strani Občine zavrnjena in kolikor nam je znano, podjetje svojo dejavnost seli drugam. Izvrševanje odredb inšpekcijskih služb ni v pristojnosti lokalne skupnosti, pač pa v pristojnosti države. Tudi mi smo velikokrat razočarani nad delovanjem pristojnih državnih služb.

22. Smeti. Ja, mogoče to, če bodo uvedli kakšne “alterantive” za odlagališče na Dobu – bo morda več odvozov kosovnih odpadkov? Sicer se najbrž lahko kar pripravijo na vsako-tedenske/vsakomesečne čistilne akcije ob bregovih Bistrice in drugih naravnih lepotah…
Odvoz kosovnih odpadkov se gospodinjstvom na območju občine Domžale zagotavlja dvakrat letno. Praviloma v spomladanskem in jesenskem času. Občani lahko tudi sami pripeljejo in oddajo kosovne odpadke v zbirni center na Dobu. Občina Domžale je tako kot vsa prejšnja leta tudi v letošnjem letu v mesecu aprilu organizirala čiščenje Domžal pod geslom “Očistimo Domžale”, ki se ga je udeležilo izredno veliko članov društev in drugih. Udeleženi so dokazali, da se da z veliko dobre volje zbrati izredno veliko količino raznolikih odpadkov, ki so jih “brezbrižneži” odvrgli v naravi.
Prevzem ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov v zbirnem centru je uporabnikom zaračunan v sklopu izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za naslednje vrste odpadkov:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole,
– detergenti,
– baterije in akumulatorji,
– odpadna električna in elektronska oprema,
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki iz gospodinjstev.
Uporabnikom, ki so vključeni v gospodarsko javno službo zbiranja in predelave organskih odpadkov, je v zbirnem centru omogočeno oddajati zelen vrtni odrez. Prevzem teh odpadkov je strošek v sklopu izvajanja javne službe ravnanja z odpadki, ki se uporabnikom ne zaračunava ob dovozu.

23. Ali ima Občina Domžale namen iz vasi Brezje pri Dobu urediti muzej na prostem, glede na to, da smo ena redkih vasi v Sloveniji, ki imamo elektriko in telefon »v zraku«, da o vodovodu in hidrantih za primer požara ne izgubljamo besed. Lani v juniju je bil v vasi požar, ki bi ga gasilci hitro omejili, vendar v vasi ni enega hidranta, kjer bi lahko črpali vodo. En hidrant je »slep«, kar pomeni, »bil nekoč v uporabi«, sedaj je samo še za okras. Pri dveh so pokradeni priključki, več jih pa ni. Kam so šli torej gasilci ob omenjenem požaru po vodo – v Krtino črpati iz potoka Radomlja oz. so jo pripeljali gasilci iz Vira!!! Seveda pri tem ni pomembno, da je bilo ogroženo prek 50 glav živine in najmanj dve najbližji stanovanjski hiši. Kaj je že to kanalizacija?? Okoliški kraji se pogovarjajo o kabelski televiziji, internetu, bioogrevanju ipd., mi pa ostajamo primerek za arheologe, pa še ti ne bodo imeli nobenega dela, ker v zemlji ne bodo našli ničesar! Razen kakšno azbestno cev. B. D.
Električni priključki so v pristojnosti Elektro Ljubljana, okolica, Občina Domžale nima vpliva na način izvedbe, enako velja tudi za telefonsko napeljavo, ki ni gospodarska javna služba, način izvedbe pa je stvar dogovora med lastniki objektov in ponudnikom storitev.
Za pojasnilo glede stanja hidrantov smo se obrnili na JKP Prodnik, kjer pojasnjujejo:
V naselju se nahajajo štirje hidranti, ki so vsi funkcionalni, v zgledni kondiciji in relativno dobro pokrivajo območje. Hidrant, ki se nahaja v smeri proti Škocjanu, zaradi višinske razlike in temu posledično manjšemu statičnemu tlaku v tem delu omrežja, ne ustreza v celoti predpisanim parametrom, vendar je kljub vsemu uporaben. Po nam znanih podatkih sta bila v času omenjenega požara, ki je časovno že dokaj odmaknjen (približno 2 leti), v naselju uporabljena dva hidranta, s katerima po besedah poveljnika PGD Studenec ni bilo nič narobe.
Bi pa dodali, da se na širšem območju obravnavanega terena srečujemo s posameznimi primeri neavtoriziranega odjema iz hidrantnega omrežja – krajo vode, kar nam povzroča nemalo težav (poškodbe, pretočnotlačna nihanja, motenje ali celo prekinitve vodooskrbe ipd.), zato hidrante plombiramo, s čimer so gasilci seznanjeni.
Vsekakor se strinjamo, da bi se dalo glede javne infrastrukture še marsikaj izboljšati, vendar je glede na razpoložljiva sredstva in prioritete po našem mnenju reševanje zadevne problematike srednjeročnega značaja.

Upam, da sem z odgovori dovolj jasno in konkretno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, obenem pa vas še enkrat vljudno vabim, da svoja vprašanja naslovite na pristojne oddelke Občine Domžale.

Lep pozdrav,
Toni Dragar
župan Občine Domžale

Vir: domzale.si

Oglasno sporočilo