Marko Kumer, novopečeni abrahamovec, je tisti Kamničan, ki v Medobčinskem muzeju Kamnik skrbi za vnos muzejskih premetov, dokumentacijske programe, ob enem pa organizira prireditve, s katerimi privabljajo različne publike v muzej na Zaprice.
Najbolj pa ga, zaljubljenega v glasbo, veseli, da lahko organizira tudi dva cikla koncertov. Je pa cikel Študent in muzika, bolj komorno zasnovani koncerti ti. klasične sodobne glasbe, na žalost v fazi žalostnega zamiranja, pove. Koncerte so imeli predvsem začetniki, mladi diplomanti srednje glasbene šole oz. glasbne akademije. Drug cikel je jazzovski in jazz je Markova največja ljubezen. Jazz Zaprice se je začel pred približno desetimi leti. Takrat je bilo koncertov več, zadnja leta pa so zaradi znanih, predvsem finančnih razlogov, sponzorji pokazali manj zanimanja za to zvrst glasbe.
Markov največji projekt v okviru Medobčinskega muzeja Kamnik je Poletna muzejska noč, ki je že tradicionalno vsako tretjo soboto v juniju. Letos se bo odvijala 18. junija. To je vseslovenska akcija, ko so muzeji izjemoma odprti do polnoči. Seveda je to zelo nenavadno, za obiskovalce pa izedno prijetno, ko si v hladu in v nočnem miru, tik preden se odpravijo na dopust, ogledajo muzejske zbirke. Ob aktualnih razstavah in likovni dejavnosti se želita muzej in galerija predstaviti javnosti kot prostor sporoščenega preživljanja prostega časa, pove.
»Poletni program« se bo pričel ob 17. uri na dvorišču gradu Zaprice z nastopom otroškega pevskega zbora Vrabčki, za njimi pa se bo predstavila Mala impro šola Kamnik. Ob 18. uri bodo na travniku pred gradom otroci in odrasli lahko uživali v skrivnostnem labirintu, skozi katerega bodo zaznavali različne čute, tema pa bo tokrat čas. Najbolj ustvarjalni pa se bodo lahko preizkusili v izdelovanju peščene ure. V bistvu bo cela letošnja poletna noč povezana s temo časa, poudari Marko Kumer. Ob 20.30. uri bo imela na dvorišču gradu koncert mlada pevka Iva Stanič s svojim kvartetom. To bo premierni koncert in sicer bo prvič v Sloveniji izvedla najlepše pesmi zelo znanega ameriškega skladatelja Burta Bacharacha. Sigurno si bralci kdaj požvižgavajo njegove skladbe, npr. Singing in the rain. Na letošnjo muzejsko noč bodo odprili tudi razstavo na temo keramike in imeli javno vodstvo za starše, medtem ko bodo njihovi otroci na delavnici. Vsako leto pa že tradicionalno odprejo tudi kakšno sodobno zastavljeno razstavo. Ponavadi so to inštalacije, ki lepo sovpadajo z grajskim okoljem. Letos bo razstavljal mlad kamniški slikar Oliver Pilić.
Ker je pri svojem delu spoznal veliko profesionalnih glasbenikov, npr. Huga Šekoranjo, umetniškega vodjo Big banda RTV Slovenija in odgovornega urednika Radia Ars na Radiu Slovenija, in s prenekaterimi stkal tudi globlje vezi, se mu je ponudila priložnost delati oddajo na radiu. Marko je namreč izreden poznavalec, pravi strokovnjak za jazz glasbo. In kot skromno doda, kaže, da ima tudi smisel in dobre ideje, kar so opazili tudi radijski uredniki. Njegovo veliko znanje in poznavanje jazz glasbe pa izvira predvsem iz njegove bogate zbirke plošč. Vseh skupaj jih je kar okoli 5000, od tega vsaj 80 odstotkov jazzovskih. Že kot najstnik je poslušal jazz, čeprav ga je takrat, kot veliko mladih, navdušil tudi uporniški punk.
Trenutno je avtor kar treh oddaj na Radiu Ljubljana. Ponedeljkova Jazz avenija je namenjena aktualnim jazz dogajanjem, koncertom, festivalom, izzidom novih plošč in intervjujem s slovenskimi glasbenimi gosti. Ob petkih je na sporedu Jazz Ars, historična oddaja, namenjena obeleževanju raznih obletnic, ki so povezane z jazz dogodki in glasbenimi ustvarjalci z vsega sveta. Enkrat mesečno, v nedeljo zvečer, pa raznim TV oddajam, ki nas prilepijo na sedeže v dnevnih sobah, dela resno konkurenco odlična oddaja z naslovom Nedeljski glasbeni portret. V dobri uri in pol Marko predstavi zaslužnega slovenskega glasbenega ustvarjalvca s področja jazza, običajno takega, ki ima za sabo obsežen ustvarjalen opus. Gre za poglobljene intervjuje, ki se prepletajo z njegovo avtorsko glasbo. Tako je med drugim že gostil Janeza Gregorca, Milka Lazarja in Urbana Kodra.
O glasbenih dogodkih, predvsem jazz koncertih tujih izvajalcev pri nas pa piše tudi recenzije, ki so javnosti predstavljene ob jutranjih poročilih na Radiu Slovenija.
Marko Kumer želi celostno zajeti področje jazzovsekga ustvarjanja. Zbira slike (grafike in olja na platnu) z jazzovskimi motivi, pesniške zbirke, rad obravnava prepletanja jazza z literaturo in likovno umetnostjo. Miles Davis, jazzovski glasbenik, skladatelj in trobentač, mimogrede, letos mineva 20 let od njegove smrti, je bil recimo tudi ilustrator. Hans Koller, evropski, žal že pokojni najbolj priljubljen jazz izvajalec, čudežni deček na saksofonu, je bil tudi abstraktni slikar. In ne nazadnje, mlada slovenska umetnica Severa Gjurin je pevka in likovnica pa tudi Markova prijateljica in njegova najljubša slovenska pevka. Zanima ga tudi, kako zvok vpliva na sliko in obratno, kakšne barve vidiš ob poslušanju določene glasbe. Ampak to je že druga zgodba, o kateri bo slišati v prihodnosti.
Tudi njegov prosti čas, ki ga preživlja z ženo Nejko in hčerko Katarino, je zadnja leta več ali manj povezan z obiskovanjem jazzovskih festivalov v tujini. Tako združijo prijetno s koristnim. V italijanski Umbriji so se udeležili jazz festivala v Perugi, na Azurni obali so lani obiskali pomemben Antibes Jazz Festival. Tam je nastopil me drugim Markov priljubljen Keith Jarrett Trio, katera vodja je ameriški pianist, ki je znan tudi po tem, da je eden redkih jazzovskih ustvarjalcev, če ne edini, ki po Milesovi smrti razproda katerokoli dvorano za kakršnokoli ceno.
Ostane pa kljub vsem zadolžitvam čas tudi za hribe in pohajkovanje po Slovenski planinski transverzali, ki je pika na i uspešno zaključenega tedna – ali pa prijeten uvod v novega.
Vanda T. Klopčič
Fotografije: Katarina Kumer
in osebi arhiv M.K.
