Začnimo od začetka. Pristni Domžalčan, kot ponosno pove zase Jurij Podgoršek, se je rodil le hišo stran od tiste, v kateri danes vodi posle. V Ljubljano so potem skočili le toliko, da so v bolnišnici požegnali zdravje krepkega fantiča, nato pa sta se z materjo takoj vrnila nazaj v rodni kraj. V mestu športa je končal osnovno in poklicno šolo. Izučil se je za rezkalca – kovinska stroka, nato pa se še sam odpravil športnim dogodivščinam naproti. Že kot otrok se je rad rekreiral. Največje veselje mu je prinašalo smučanje. Tekmoval je kot mladinec za Domžale, Kamnik, Mengeš in strast do slednjega se je ohranila. Najboljša smučka zanj je še vedno Elanova, najraje smuča z veleslalomko. »Želja ukvarjati se s športom je bila v meni od nekdaj, nisem pa nikoli bil velik športnik. Sem pa rad imel šport, to je res. Predvsem smučanje. Veliko let sem otroke treniral smučanje in bil njihov serviser. Poleg smučanja sem jih učil še plavanje. Nato sem odprl servis, čeprav sem imel željo iti tudi na Dif,« pove Podgoršek, medtem ko se z nasmeškom spominja mladosti. Kljub temu, da ni odšel na Fakulteto za šport, je na omenjenem področju veliko dosegel ter s športom ostal zaznamovan za vse življenje.
Servis Zeleni val je redno začel obratovati leta 1980. Servisiranju smuči je, ker poleti ni bilo dovolj strank, dodal še servis koles in tako se je stopnjevalo. Sedaj popravlja vrsto naprav, večinoma sam. Podgoršek v delavnici dela z užitkom, saj tako na drug način ostaja povezan s svojo ljubeznijo. Delo z rokami mu je v veselje. Mladim, ki bi želeli opravljati podoben ali enak poklic svetuje: »Mislim, da morajo biti predvsem ročno spretni. To je predpogoj. Sam sem se naučil ob popravljanju smuči otrokom, ki sem jih treniral. Tudi svoje sem popravljal, nekaj spretnosti pa sem se naučil tudi v Elanu.« Žena, ki Jurija spremlja ter mu pomaga na uspešni poti, ga pohvali in doda: »V svojem delu uživa. Predvsem, ko gre za smuči. Delo mora namreč opravljati nekdo, ki se spozna na stroko. Veliko se je naučil preko vsakoletnih seminarjev, potrebno je tudi nenehno spremljanju novosti. Strankam zna svetovati. Delno delo opravi strojno, dokonča ga ročno. Ne gre mu za količino, temveč za kvaliteto.« Če povzamemo, praksa naredi svoje, trdi Podgoršek, ki se trudi, da zahtevno delo vedno opravi čim bolje. Dobro delo se tudi samo hvali, stranke pa se raje vračajo.
Plavanje je le eden izmed športov, ki je pritegnil serviserja. Ukvarjal se je celo z vaterpolom. S prijatelji so začeli z zametki vaterpola v Domžalah ter malo tudi tekmovali. Pošalil se je, da niso bili svetovni športniki, bolj vaški, vendar je bilo volje in veselja za polno malho. Vrhunski športnik ni postal, a v prostem času, ki ga je vedno premalo, še prime za teniški lopar, golf palico, se zavihti na kolo in obhodi bližnje in daljne vrhove planin.
Jurij Podgoršek upa, da bo podjetje, v katerega je vložil ogromno truda, nekoč ostalo v domačih rokah. Zaenkrat pa si tudi sam želim še čim dlje opravljati izbrani poklic.
In še nasvet zaupanja vrednega strokovnjaka pred zimo: »Preden se podate na zasnežene strmine je potrebno opremo temeljito pregledati. Dobra smučka mora biti servisirana, saj je potem tudi bolj varna!«
Špela Suhadolc
