Posebej zaskrbljujoče je povečano število kadilk med mladimi dekleti

2026
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 1.oktober 2011

Glede na to, da so pljuča eden izmed najpomembnejših človekovih organov, bi morali še posebej skrbeti, da jih ohranjamo zdrave. Večina ljudi le redko razmišlja o dihanju, saj je le-to vendar samoumevno. Za človeka s pljučnim obolenjem verjetno ni.

Pulmolog, dr. Peter Kecelj, ki poleg svojega dela v Zdravstvenem domu Domžale vodi tudi Dermatološko internistični center Kecelj d.o.o., opozarja zlasti na problematiko pljučnih bolezni, ki so posledica dolgoletnega uživanja tobaka. »Ostajam zelo oster nasprotnik kajenja in vedno poskušam pri kadilcih doseči nekadilski status«, odločno pove, sama pa lahko iz prve roke potrdim, da mu to uspeva tudi pri najbolj trmastih kadilcih. Mene je že ob prvem obisku prepričal (berite: prestrašil), da sem opustila škodljivo razvado in na ta način uspešno dosegel »še en« nekadilski status.
Dr. Keclju se sicer pripisuje red in disciplina. Večurno ždenje v njegovi čakalnici ni potrebno, čeprav si vedno vzame čas, da se bolniku posveti temeljito. Zdravniku z dušo in srcem pa laže zaupamo. Celo svoja pljuča…

Predvidevam, da ste kot pulmolog tudi zagovornik kadilskega zakona. Se vam zdi, da se v zadnjih štirih letih pri ljudeh pojavlja kaj manj zdravstvenih težav, ki naj bi bile posledica kajenja?
Lepo pozdravljeni. Protikadilski zakon smo pulmologi podpirali pred sprejetjem in ga osebno še vedno podpiram. Tipične »kadilske bolezni« nastajajo kot posledica dolgoletnega kajenja in zaradi tega se bodo posledice zmanjševanja kajenja v pozitivnem smislu pokazale šele čez nekaj let. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak sta najpogostejši kadilski bolezni in njuna pogostnost v svetovnem merilu še vedno narašča. Posebej zaskrbljujoče je povečano število kadilk med mladimi dekleti. Statistično narašča število pljučnega raka med ženskami in se počasi prebija na prva mesta med rakavimi boleznimi pri ženskah. Problem kajenja pri mladih je premalo poudarjen in nekako obravnavan z levo roko. Ponovno poudarjam, da so posledice kajenja vidne šele v zrelih in kasnejših letih življenja. Ostajam zelo oster nasprotnik kajenja in vedno poskušam pri kadilcih doseči nekadilski status.
Kako pa vi gledate na paciente, ki kljub pljučnim obolenjem še vedno kadijo?
Zdravnik mora biti vedno bolnikov zaveznik in ne sme obupati pri njegovem zdravljenju. Zdravstvena vzgoja in seznanjanja bolnika z neugodnimi posledicami nezdravega obnašanja mora biti vedno del pogovora z bolnikom ob vsakem obisku. Uspehi prepričevanja se lahko pokažejo v presenetljivih trenutkih.
Katere so pravzaprav najpogostejše pljučne bolezni?
Najpogostejše pljučne bolezni so astma, KOPB in akutne vnetne bolezni spodnjih dihalnih poti kot sta pljučnica in akutni bronhitis. Zadnji dve bolezni sta posledica okužbe spodnjih dihal z virusi, bakterijami in plesnimi. Prihajamo v obdobje zelo pogostih virusnih okužb. Po običajnem prehladu postanejo bolniki bistveno bolj občutljivi za okužbe z bakterijami. Bolnik s pljučnico zelo pogosto pripoveduje, da je v začetku prebolel neke vrste virusni infekt zgornjih dihalnih poti in nato navaja znake pljučnice. Priporočam cepljenje proti gripi in pri kroničnih bolnikih cepljenje proti pnemokoku (povzročitelj pljučnice in akutnega bronhitisa Strep. Pneumoniae), če ni jasnih razlogov proti cepljenju. KOPB je v veliki večini posledica dolgotrajnega kajenja in v prejšnjih časih izpostavljenosti dimu iz odprtih ognjišč. Posledica te bolezni je hitrejše zmanjševanje pljučne funkcije kot pri zdravih ljudeh. Tako zmanjševanje v končni stopnji privede do potrebe po zdravljenju s kisikom na domu in popolni invalidnosti. Pri astmi je pljučna funkcija lahko v obdobju zdravja popolnoma normalna, med poslabšanji pa se zelo hitro, akutno zniža in povzroči izrazito težko dihanje, celo dušenje. Do poslabšanj pride zaradi izpostavljenosti alergenom, virusom, plesnim, velikokrat pa jasnega vzroka ne najdemo.
Kaj pa novosti v zdravljenju? Kako medicina napreduje na tem področju?
V zdravljenju pljučnih bolezni ne prihaja do velikih revolucionarnih sprememb, ves čas pa se dogajajo majhne izboljšave. Pred nekaj leti smo v zdravljenje astme uvedli vdihovalnike z glukokortikoidi – inhalacijska zdravila. Na ta način pridejo zdravila direktno na sluznice dihalnih poti in minimalno vplivajo na celotno telo. S tem se znižajo stranski učinki zdravil. Inhalacijska zdravila pri astmi omilijo težo poslabšanja in podaljšajo obdobja brez jasnega poslabšanja. Pri zdravljenju KOPB v tujini že prihajajo nova zdravila, pri nas jih še čakamo. V zadnjih letih so uvedli tarčna zdravila tudi za zdravljenje nekaterih podvrst pljučnega raka in podaljšali preživetje pri tej težki bolezni. V zdravljenju pljučnice domačega okolja smo v Sloveniji uvedli zadnje dosegljive antibiotike in s smernicami zdravljenja poenostavili in poenotili zdravljenje po celi državi. Omeniti moram tudi nekatere zelo redke pljučne bolezni, ki povzročajo brazgotinjenje pljučnega tkiva in jih bomo v bodoče lahko uspešneje zdravili z novimi zdravili.
Lahko sami sploh kaj storimo za svoja pljuča?
Na prvem mestu je nekadilski status. Nekadilci naj ga ohranjajo, kadilci naj ga čim prej dosežejo in naj ga imajo kot dosegljiv cilj. V vsakdanjem življenju in na delovnem mestu moramo čim bolj znižati izpostavljenost škodljivim vplivom iz okolja, kot so razni alergeni (ambrozija jeseni) in toksične snovi – azbest. Azbestne plošče, ki so še vedno prisotne na stanovanjskih objektih, je potrebno odstraniti v skladu z varnostnimi standardi. Bolniki s posledicami azbestne izpostavljenosti so prisotni tudi v našem okolju. Vsem priporočam redno telesno vadbo in pravilno telesno držo. Posebej mladi, ki zelo hitro zrastejo in so vsi bistveno večji od mene, imajo pogosto zelo slabo telesno držo na katero jih vedno opozarjam. V zadnjih letih smo v fizioterapevtskem centru Zrnec uvedli organizirano in nadzorovano telesno vadbo za bolnike z kroničnimi pljučnimi boleznimi, posebej KOPB. Vadbo finančno podpira Društvo pljučnih bolnikov Slovenije in je za člane združenja brezplačna. Vse svoje bolnike usmerjam na ta način telesne aktivnosti. Uvedli smo skupino bolnikov s težjo in z lažjo prizadeto pljučno funkcijo.

Zakaj je pri ljudeh vsako leto moč opaziti več alergij?Je razloge treba iskati tudi v vse večji onesnaženosti okolja, ali gre predvsem za genetiko?
Alergijske bolezni so postale pravi epidemičen problem v razvitem svetu. Lahko bi rekli, da je razvitost neke družbe sorazmerna s številom bolnikov z alergijskimi boleznimi. V zadnjih nekaj letih se je pojavilo več hipotez, ki so pojasnjevale ta pojav. Najbolj priljubljena in tudi že ovržena je bila higienska hipoteza, ki je pogostnost alergij pojasnjevala z veliko čistočo v domačem okolju. Sedaj domnevamo, da obstoja več vzrokov za epidemijo alergijskih bolezni, večina je povezana z načinom življenja v razvitem zahodnem svetu, delno tudi z globalizacijo sveta, saj prihajamo v stik s snovmi v prehrani in vsakodnevnem življenju, ki jih naši predniki niso poznali. Del vzrokov je genetskega izvora, ker so alergijske bolezni pogostejše v nekaterih družinah. Diagnozo alergijskih bolezni postavimo na podlagi dokaza alergije za določen alergen pri bolniku. V ambulanti to opravimo z kožnimi vbodnimi testi alergije. Dokazano senzibilizacijo za določen alergen moramo vzročno povezati z bolnikovimi težavami. Lahko smo senzibilizirani za več alergenov v okolju, a ni nujno, da vsi povzročajo pri nas alergijsko bolezen. Sam sem senzibiliziran za več alergenov, ki mi ne povzročajo težav. Najuspešnejši način zdravljenja je izogibanje alergenu, kar v večini primerov ni mogoče, zato uporabljamo zdravila za zniževanje alergijskega odgovora organizma in hiposenzibilizacijo. V moji ambulanti izvajam sublingvalno – podjezično imunoterapijo-hiposenzibilizacijo za pršice in pelode trav ter dreves. Ta način zdravljenja traja od tri do pet zaporednih let in je individualno prilagojen posameznemu bolniku in alergenu.
Kako gledate na alternativno zdravstveno pomoč, na primer akupunkturo?
Akupunktura je komplementaren način zdravljenja standardni medicini oziroma jo lahko dobro dopolnjuje, če je v rokah izkušenega in izobraženega terapevta, lahko tudi zdravnika.
Kaj pa homeopatska zdravila, ki so po novem na voljo tudi v slovenskih lekarnah?
Homeopatija se ni izkazala kot uspešen način zdravljenja pri resnih obolenjih, tako da je danes nikakor ne moremo svetovati kot samostojno zdravljenje. Osebno nisem naklonjen t.i. alternativnim načinom zdravljenja.

 

V Domžalah vodite Dermatološko internistični center Kecelj d.o.o. Od kdaj center sploh deluje in komu je pravzaprav namenjen?
Dic Kecelj d.o.o. vodim od leta 2005, od jeseni 2007 sem tu tudi stalno zaposlen. Pred tem sem 18 let deloval na področju interne medicine, predvsem pulmologije na KOPA GOLNIK. V času delovanja v bolnišnici sem pridobil obilo kliničnih izkušenj, ki mi pomagajo v vsakodnevnem delu v ambulanti. Ohranil sem tesne strokovne stike s svojo nekdanjo bolnišnico, kar pripomore k boljši in celostni obravnavi naših bolnikov. Del dejavnosti je pokrit s koncesijskimi sredstvi ZZZS. Tukaj mislim predvsem na pulmologijo, kardiologijo z UZ preiskavo srca in alergologijo. Ker se že nekaj let neuspešno pogajamo za razširitev 60% koncesije in so čakalne dobe predolge, ponujamo na tem področju tudi samoplačniške preglede. Brez koncesije opravljamo tudi preglede, svetovanje in zdravljenje na področju dermatovenerologije, flebologije, kjer opravljamo tudi UZ preiskave ven nog ter skleroterapijo krčnih žil in lasersko zdravljenje venektazij. Velik del dermatološke dejavnosti predstavlja spremljanje pigmentnih znamenj na koži z dermatoskopijo in slikovnim spremljanjem sprememb. Opravljamo tudi UZ preiskave trebuha, prostate, ščitnice in vratnih arterij ter nevrološke preglede. V letošnjem letu odpiramo posvetovalnico za bolnike z multiplo sklerozo, predvidoma vsak tretji petek v mesecu.

Pri vodenju ordinacije vam pomaga žena. Se je, glede na to, da sta oba aktivna na področju zdravstva, doma težko izogniti “medicinskim pogovorom” ?
Prosti čas res posvečam predvsem svoji družini, s katero sem doživel že razno razne stvari. Življenje dveh zdravnikov in štirih najstnikov ni nikoli dolgočasno. Po najboljših močeh skušamo uskladiti naše obveznosti in prosti čas. Najraje berem dobre knjige in zelo natančno spremljam dogajanje na leposlovnem področju. Brez počitka in razbremenitve lastnih misli ne moreš biti dober zdravnik in se poglobiti v probleme svojih bolnikov.

 

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo