Ali bi predlagali ali pa vsaj podprli predlog Očistimo domžalski center vseh reklam? Če že nimamo tako ali drugače urejenega centra, da bi bili osvobojeni vseh teh plank, transparentov, panojev, raznovrstnih plakatov na raznovrstnih nosilnih konstrukcijah vsaj v strogem centru mesta.
Recimo: severno od policije in južno do gasilskega doma, zahodno od gasilskega doma v Stobu in vzhodno do konca Karantanske … in na severu še od policije do Češmina. Mislimo, da zaradi take spremembe občinski proračun ne bi obubožal, če vemo, da je potrebno plačati za A pano, ki bi stal 14 dni na avtobusni postaji, 1,26 evra komunalne takse!!! Si predstavljate, kako bi center »zadihal« brez te navlake, in po vsej verjetnosti bi lahko celo opazili kakšen smerokaz in prometni znak, ki jih zdaj sploh ne opazimo, pa bi jih morali!
Reklame, panoji, transparenti, veliki oglasni panoji – vsakdanjost sodobne potrošniške družbe. Seveda me motijo, lahko bi jih šteli celo med onasneževalce okolja. Kljub temu pa nisem za preveč radikalne in horuk poteze. Morda bi v centru lahko še vedno ohranili tiste, ki nas obveščajo o dogodkih (na primer o filmih v mestnem kinu, kulturnih dogodkih, prireditvah), ki so postavljeni na primerna mesta in zgledno vzdrževani ter urejeni. Najbrž so z leti postali celo del mestotvorne opreme. Velike panoje so pred leti postavili ob neurejeno ploščad pri Vele, dokler se tam kaj ne premakne. Osebno me celo bolj motijo »okrašeni« kozolci na podeželju, pa panoji sredi polj in travnikov… Predlagam torej selektiven pristop. Zdrav razum, ki upošteva na eni strani možnost biti obveščen in informiran o dogodkih, obenem pa preprečevati pretirano vsiljevanje trapastih oglasnih sporočil, ki imajo za cilj poneumljanje množic.
Cveta Zalokar- Oražem, svetnica ZARES
Dobro se zavedam, da je v današnjem, skoraj že kibernetičnem času, vsakršno nagovarjanje ljudi nekakšna sobivanjska nuja. Pa vendar nikakor ne morem mimo neovrgljivega dejstva, da je nujno natančno regulirati obče družbeno odgovornost, predvsem kar zadeva vsesplošno »reklamkanje«, ki je, na žalost, vse pogosteje prisotno tudi v Domžalah in tudi v samem centru Domžal. Najbolj zaskrbljujoče je spoznanje, da je pri navedenem procesu kvalitativni nivo vsebinske sporočilnosti tovrstnih sporočil skoraj v celoti zanemarjen oziroma prezrt.
Zgodovina nas uči, da smo nekoč že imeli lične, estetsko visoko pozicionirane, vsebinsko primerne in oblikovno-lokacijsko natančno opredeljene in v prostor umeščene, tako imenovane »otoke za objavo novic«. Prav smiselno se mi zdi, da bi enkrat za vse večne čase opredelili kaj in kako oglaševati, pa tudi kdaj in kje, ter da postanejo temeljno-sporočilnostne table in smerokazi in zakonsko določene oznake nekakšna vidna dominanta tudi v Domžalah. Še najbolj smiselna pa bi se mi zdela odločitev, da se oblikuje nekakšen enoten, tipski oglaševalski valj, ki bi malo dišal celo po nostalgiji, in bi bili potem ti oglaševalski valji, lični in estetski, pa hkrati funkcionalno dovršeni, enakomerno in prostorsko enakovredno umeščeni po Domžalah. Prepričan sem, da bi bili s takšnim pristopom do oglaševanja zadovoljni vsi: oglaševalci, ker bi natančno vedeli, kje lahko in kje ne smejo, potem občanke in občani, ker bi natančno vedeli, kje lahko dobijo določeno informacijo, pa ne nazadnje tudi obiskovalke in obiskovalci Domžal, ki bi v tovrstni rešitvi domžalskega oglaševanja kaj hitro prepoznali ne le skrb za okolje, temveč tudi zdravo pamet Domžalčank in Domžalčanov, ki nekaj dajo na ureditev svojega kraja.
Robert Hrovat, svetnik SDS
Ureditev in podoba centra mesta Domžal je stalnica različnih razprav, tudi predvolilnih. Dejstvo je, da smo z njegovo prostorsko in urbanistično podobo nezadovoljni, kar je posledica nekaterih preteklih odločitev, ki se niso izkazale za najbolj domišljene, rešitev sedanjih problemov v zvezi s tem pa precej zapletena. Na podobo mesta pa nedvomno vplivajo tudi reklame in oglaševanje, ki v tem času mnogokrat postaja prostorsko in oblikovno še bolj agresivno z namenom opozarjanja na svoje sporočilo. K tovrstni pobudi o omejevanju ali celo prepovedi tovrstnega oglaševanja bi morali pristopiti preudarno in z jasnimi kriteriji dopustnosti oglaševanja na tem prostoru. Popolna odstranitev tovrstnega oglaševanja verjetno ni najbolj primerna rešitev, podpiram pa pobudo, da se o tem vprašanju izvede temeljit razmislek in sprejem odločitev, ki bi podobo centra mesta Domžale iz tega vidika vsaj deloma olepšala, dokler ne pridemo do celovitih rešitev urejanja mestnega središča.
Lovro Lončar, svetnik SDS
Ob tem da je samo mestno jedro Domžal neurejeno, so reklamni panoji v našem središču resnično preveč dominanten pojav. Sicer pa so oglasne površine v splošnem sprejete kot del urbane (mestne) infrastrukture, ki sooblikujejo mestno podobo – pomislimo na najbolj znane trge Londona ali New Yorka – s poudarkom seveda, da delujejo skladno in v sozvočju z mestom.
Urejanje centra Domžal (morda pa enkrat le) bo zagotovo priložnost, da se ponovno uredi tudi področje oglasnih površin. Menim, da se morajo veliki plakatni panoji iz omenjenga ožjega centra umakniti, saj so v osnovi namenjeni prometu. Ostale oblike, namenjene pešcem, pa bodo lahko skladno umeščene toliko bolje služile svojemu namenu. Dobre rešitve na tem področju so lahko tudi pozitiven prispevek k prepoznavnosti občine Domžale.
Rok Ravnikar, svetnik SLS
Že dalj časa razmišljam nekaj napisati v naša občinska glasila ali postaviti svetniško vprašanje, pa ste me ravno vi s svojim vprašanjem spodbudili. Moj dober znanec (tudi večji investitor v naši občini) mi ob vsaki priložnosti »servira«, da tako neurejenega mesta kot so Domžale ni daleč naokoli, in mi navaja primerjave – mesto za mestom!
Prav gotovo so reklame, ki jih navajate v svojem vprašanju eden od vizualnih elementov te »grdosti« centra, zato podpiram v celoti vašo idejo o očiščenju centra Domžal. Če že so kje reklame, naj bo za to prostor in oglaševalna mesta pripravljena ustrezna dokumentacija in ustrezna izvedba – naročnik tega mora biti občinska uprava z oddelkom za prostor. Sploh ne more iti za vprašanje »izpada proračunskih sredstev«, če občina naredi red. Estetika ima tudi svojo ceno, ki jo zaznajo predvsem ljudje, davkoplačevalci. Sramota je tudi »fasada« Ljubljanske ceste v centru s sramotno fasado na objektu SPB-1. Tako grdo, da nas po njej prepoznavajo obiskovalci. Tudi zanjo bi bilo potrebno zagotoviti kak proračunski denar. In seveda ureditev parkirišča ob centru »TUŠ«. V zadnjo volilni kampanji je župan zagotavljal, da se bo ta projekt tudi fizično začel. A se po mojem mnenju nič kaj ne premika.
Anton Preskar, svetnik LDS
V časih, ko smo se vozili čez Karavanke po kavo, čokolado Milko in lego kocke, so se mi v sosednji državi zdeli plakati s fotografijami raznih kandidatov za politične sedeže prav smešni. Mi tega v prejšnji državi nismo bili vajeni in moram reči, da sta me ves ta balast in cirkus zelo motila. Potem smo tudi mi zakoračili v novo obdobje in si ustvarili lastno državo. Z vsemi novostmi smo počasi, počasi dobili tudi panoje ob cestah, na hišah, ograjah … za različne namene, za vsiljevanje določenih artiklov in tudi za promoviranje kandidatov za takšne in drugačne politične funkcije. In danes nas proizvajalci napadajo z vseh možnih strani in z vseh mest. Plakat nas včasih preseneti na mestih, kjer ga sploh ne pričakujemo, tudi na mestih, kjer bi želeli imeti malo miru in spokojnosti. Ampak ni spokoja, ker te naskoči pralni prašek, pa čistilno sredstvo in nazadnje še T-4 za T-2.
Kako bi se prilegel pogled na center Domžal brez reklamnih plakatov! Predlagam očiščenje vseh plakatov, iz katerih nas nadlegujejo in posiljujejo z nekimi artikli in proizvodi, brez katerih lahko mirne duše živimo.
Zavedam se, da je to zdaj, v času volilne kampanje, nemogoče doseči, ampak po volitvah nam bi pa lahko uspelo.
Torej, se akcije Očistimo naše mesto plakatne navlake lotimo po 4. decembru!
Marija Pukl, svetnica DeSUS
