Domžale, 1. februar 2012
Da se zvonik božje hiše žge v peklenskem ognju, gotovo ni ravno dobro znamenje. Zato smo se občani Domžal upravičeno prestrašili, ko smo izvedeli, da se je naša cerkev pred kratkim znašla v neposredni nevarnosti …
Vse tiho je bilo
V Domžalah prvega februarja nismo slišali cerkvenih zvonov. Večina nas je za razlog izvedela šele, ko smo se prebudili in je že iz razno raznih medijev odmevala novica, da je okoli pol pete ure zjutraj zagorelo na cerkvenem zvoniku. No, tisti manj zaspani (in bolj pogumni) pa so za novico izvedeli že mnogo prej in prispeli na kraj dogodka ob pravem času, da so se v mrzlem zimskem jutru lahko začeli spopadati z ognjenimi zublji. »Enota Centra požarne varnosti Domžale je ob 4:23 sprejela klic o požaru na lokaciji Tabor 10, Domžale. Obveščeni smo bili o požaru na zvoniku cerkve. Takoj smo izvozili na kraj dogodka in istočasno zaprosili za pomoč domačega prostovoljnega društva, Domžale mesto«, okoliščine nesreče opiše g. Matjaž Hribar, vodja intervencije, v svojem poročilu.
Ledenemu jutru navkljub so se okrog Goričice, kjer smo se nekateri v otroških letih radi spuščali s sankami, zbirali sprehajalci in začudeni domačini, ki so ugibali, kaj se je pravzaprav zgodilo in kdaj bodo zvonovi na cerkvi Marijinega vnebovzetja ponovno zazveneli. Roko na srce, cerkveni zvoniki ne zgorevajo ravno vsak dan, zato niti ni preveč presenetljivo, da je neljubi dogodek pritegnil tako zanimanje javnosti kot tudi širšo medijsko pozornost.
Srečno naključje
»Vse skupaj lahko pravzaprav označimo kot srečo v nesreči«, pove poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Domžale mesto in podpoveljnik Gasilske zveze Domžale, Matjaž Korošec. Le koga bi namreč ob tako zgodnji jutranji uri lahko motil dim, ki se vije iz zvonika cerkve? Vendar pa je le-ta dejansko zmotil nič hudega slutečega Domžalčana Žiga, ki ga je ponoči bolel zob. Malo po četrti uri zjutraj si je v kuhinji mirno kuhal čaj in ker stanuje v bloku nad trgovino Rača, je skozi okno opazil, da se iz zvonika kadi. Kljub začudenju je Žiga, ki je sicer tudi sam gasilec, ustrezno in hitro ukrepal. Takoj je poklical gasilce in obvestil poveljnika. »Če ne bi bilo Žige, bi se vsa stvar gotovo premaknila za pol ure, kar bi za cerkev lahko bilo usodno«, pove g. Korošec. Tako pa so se gasilci lahko res hitro odzvali in v skorajda rekordnem času že pričeli z intervencijo.
Delali so kot eno
S štirimi avtomobili je na kraj dogodka takoj prihitelo 11 poklicnih in 59 prostovoljnih gasilcev s PGD Domžale mesto, Stoba, Štude, Ihana, Jarše-Rodica in Pšata-Dragomelj. »Ob prihodu na kraj smo ugotovili, da se kadi iz strešnih lin na zvoniku nad vpetjem zvonov. Takoj smo izvedli napad preko ALK na višino požara. En napad je bil izveden po stopnišču v sam zvonik, vendar je bil dostop nad zvonove onemogočen in preveč nevaren za posredovalce. Lesena strešna konstrukcija je bila oblečena z pločevino, kar je predstavljalo dodatno težavo pri gašenju.
V pločevino smo začeli izdelovati vstopne odprtine, samo pločevino pa kolikor je bilo mogoče odstranjevati. Odstranjevanje je bilo zahtevno in počasno, zaradi česar je prišlo do pregorevanja lesene konstrukcije. Del vrhnjega dela zvonika se je pri tem zrušil, in delno poškodoval streho na sami cerkvi. Do preskoka požara na ostrešje cerkve ni prišlo. Zaradi nevarnosti padanja pregorenih tramov in pločevine, smo morali odstraniti še večji del strehe zvonika.« nadaljuje poročilo vodja intervencije.
Splošni pogoji za delo pa v tej situaciji gasilcem vsekakor niso bili naklonjeni. Težave ni predstavljala zgolj višina in omejen dostop, problematična je bila tudi postavitvena oziroma intervencijska pot za gasilska vozila. »Moram povedati, da je bilo tudi samo gašenje od zunaj precej oteženo, kajti konstrukcija zvonika je lesena in obdana s pločevino, zato nam je vzelo kar nekaj časa, da so poklicni gasilci lahko naredili preboje. Fantje so bili precej premočeni, poleg tega pa je bilo tisto jutro izjemno mrzlo, tako da nam je med drugim tudi voda zmrzovala« pojasnjuje Matjaž Korošec, ki se z gasilstvom sicer ukvarja že več kot 30 let.
Sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci pa je bilo kljub neljubim okoliščinam po besedah g. Korošca izjemno in na najvišjem nivoju, interveniranje pa ne le uspešno, temveč tudi preudarno in racionalno, saj so za gašenje porabili zares minimalne količine vode. Poveljnik PGD Domžale mesto tako ne skriva ponosa na svoje fante in pa veselja, da med samo akcijo, ni prišlo do nobenih poškodb. Sodelujočim gasilcem bo poleg adrenalinske bombe in srečnega konca v spominu ostala tudi nadvse koristna in bogata izkušnja, ki jim bo v bodoče gotovo lahko kako prišla prav.
Konec dober vse dobro
Intervencija je trajala od pol petih zjutraj pa vse do opoldneva, od 12. ure naprej pa je bila tri ure na delu še požarna straža, ki so jo izvajali domači gasilci skupaj s sosednjimi društvi. Počistili so okolico, tako da po tretji uri popoldan ni bilo več nobene nevarnosti oziroma možnosti, da bi lahko prišlo do nadaljnjega požara. Aktiven in dobro organiziran pa je bil tudi cerkveni svet, ki je takoj začel s prekrivanjem kritičnega dela ostrešja, na katerega je padel križ.
O vzroku požara in nastali materialni škodi smo povprašali policiste, ki pa nam s konkretnimi odgovori zaenkrat še niso pripravljeni postreči. »V zvezi s požarom, ki ga omenjate, do sedaj ni bilo potrjeno, da bi bil požar posledica kaznivega dejanja. Točen vzrok še ni znan in v zvezi s tem še vedno poteka preverjanje določenih okoliščin. Prav tako še ni znana materialna škoda, po nestrokovni oceni pa naj bi ta znašala med 50 in 70000 evrov.« pove tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana, Vinko Stojnšek.
Te dni je podoba domžalske cerkve, ki jo namesto zvonika krasi polivinil precej klavrna in samo ugibamo lahko, kdaj bodo zvonovi ponovno zazvonili. Do takrat pa se ob pogledu nanjo lahko ponosno spominjamo pogumnih fantov, ki so tam zgoraj v nezavidljivih pogojih uspešno premagali rdečega petelina.
Tjaša Banko
