Spoštovani gospod župan Tomaž Drolec. Zanima me, kako kaže reševanje problematike vrtca v občini Komenda. Kako boste pomagali nam, ki že plačujemo vrtec za starejšega otroka in ki si težko privoščimo zasebno varstvo?
Subvencije v višini 125 evrov, ki bi jih dobili, so le kaplja v morje pri tako visokih cenah zasebnih varstvih. Kako boste pomagali nam, ki bomo očitno prisiljeni pustiti službo, da bi ostali doma z otrokom? Mogoče bi pa na občini odprli oddelek ali dva in bi vi čuvali naše otroke. Saj veste, kako pravijo »če ne zmoreš pomagati z denarjem, pomagaj z rokami«.
Upam, da boste čim prej rešili to problematiko, ker je res pereča in katastrofalna za mlade družine, ki komaj shajajo z ostankom denarja, potem ko poravnajo račun za vrtec.
Jezna prebivalka Komende
V občini Komenda smo po zadnjih lokalnih volitvah jeseni 2010 zakorakali v četrti mandat samostojne občine. In prav ob zadnjih volitvah smo zadovoljni ugotavljali, da je občina Komenda, ki je med prek 200 slovenskimi občinami po novorojenih občanih na prvem mestu v Sloveniji, tudi med tistimi redkimi občinami, ki vsem malčkom redno zagotavlja organizirano in subvencionirano varstvo najmlajšim občanom.
Tako smo načrtovali tudi v tem mandatu. Ker moramo na prostoru, ki je opredeljen v Mostah za centralni vrtec, zaradi nevarnosti poplav najprej zgraditi v občini potreben protipoplavni zadrževalnik, smo v programu Medgeneracijskega središča načrtovali do začetka letošnjega šolskega leta 2012/2013 izgradnjo štirih novih oddelkov (za prek 80 otrok), kar bi bilo dovolj za nekaj časa za organizirano varstvo vseh najmlajših v občini. Žal pa novoizvoljeni občinski svet ta, čeprav pred volitvami v vseh političnih sredinah podprti program, ni sprejel. Tako jeseni štirih novih oddelkov za varstvo najmlajših ne bo; in tudi Medgeneracijskega središča za starejše in zdravstveno varstvo ne.
Zaradi političnega dogajanja v občini pa se kaj lahko zgodi, da tudi izgradnje centralnega vrtca v Mostah še kar nekaj časa ne bo. Vendar voda pri tem ne bo nič kriva.
V občinski upravi sedaj pospešeno iščemo rešitev, da bi morda z montažnim (kontejnerskim) vrtcem rešili nujno potrebo za varstvo prek 80 otrok od letošnje jeseni naprej. Skratka, skupaj z občinsko upravo sem odločen, da jeseni, tako kot vsa leta doslej, ne bi bilo težav zaradi pomanjkanja prostora za varstvo najmlajših občanov občine Komenda.
Tomaž Drolec, župan Občine Komenda
————————————————————————————————–
Kdaj bo tudi v Šmarci, ob Kamniški Bistrici peš pot, kot je že imajo v Kamniku in Domžalah?
Gradnja kolesarske steze in pešpoti ob Kamniški Bistrici, od nove povezovalne ceste do Qlandie in naprej proti Šmarci, je predvidena po posameznih odsekih. V letošnjem letu načrtujemo izgradnjo odseka do jezu pri Stolu, kasneje pa še do Qlandie. Pri izvedbi moramo upoštevati projekt Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo brežin in pragov Kamniške Bistrice, ki predvideva sanacijo brežin tudi na omenjenih odsekih, zato ne moremo določiti natančnega terminskega plana investicije. Vsekakor je zagotovitev poplavne varnosti prioritetna in dokler ta ni zagotovljena, Občina Kamnik ne more nadaljevati z gradnjo kolesarske in pešpoti.
Občinska uprava je s pomočjo KS Šmarca že večkrat opravila razgovore z lastniki zemljišč ob vodotoku v Šmarci za potrebe gradnje kolesarske in pešpoti. Prizadeti lastniki zemljišč so imeli največ zahtev v zvezi z nasipom ob vodotoku (zvišanje nasipa, znižanje nasipa, zoženje nasipa, prestavitev nasipa), menjave zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in zahteve glede izdelave prostorskih aktov na tem območju. Lokalna skupnost nima pristojnosti glede upravljanja vodotokov, vodnih objektov in vodnih zemljišč, ki so opredeljena kot naravno javno dobro. Omenjeno področje sodi v pristojnost države. Zaradi tega Občina Kamnik lastnikom zemljišč v Šmarci za enkrat ne more dati nobenega zagotovila v zvezi z reševanjem njihovih zahtev, posledično pa ne pridobiti potrebnih zemljišč za gradnjo kolesarske in pešpoti v Šmarci. Dokler Občina Kamnik nima zemljišč za gradnjo, ki bi jih pridobila z odkupi, menjavami ali si pridobila služnostno pravico za gradnjo rekreacijske poti, toliko časa pešpot v Šmarci ne more biti realizirana. Z vodnimi zemljišči ob vodotoku in nasipom ob vodotoku upravlja država, in sicer Ministrstvo za okolje in prostor, zato se Občina Kamnik ne sme dogovarjati z lastniki v Šmarci in menjavati zemljišč, ki niso v njeni lasti.
Obstaja tudi možnost razlastitve lastnikov zemljišč, ki se jo lahko izvede po predhodno sprejetem občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Ker pa so postopki razlastitve zemljišč vedno dolgotrajni, občinska uprava upa, da bo ob podpori društev, občinskih svetnikov in drugih posameznikov z območja Šmarce, uspela rešiti to vprašanje brez »prisilnih« pravnih postopkov.
Tehnično bi pešpot lahko uredili po visokovodnem nasipu, ki pa ga je treba sanirati saj v sedanjem stanju nikakor ni primeren za ta namen. Konec leta 2011 je Agencija RS za okolje (ARSO) že pripravila projekte za sanacijo dela nasipa v Šmarci, ki se je izvedla v dolžini 190,50 m. Za sanacijo preostalega dela nasipa, ni pripravljenih projektov, niti ni zagotovljenih finančnih sredstev. Občina Kamnik je z ARSO v stalnih kontaktih, pomagali smo jim tudi pri pridobivanju soglasij oz. pravice graditi. Ko oziroma če bo nasip saniran, je možno po nasipu urediti tudi pešpot..
Marjan Šarec, župan Občine Kamnik
