Menim, da je marec mesec, ki bi si ga brez slabe vesti lahko prisvojile ženske. Konec koncev sta tu dan žena in materinski dan, zato je pozornost povsem na mestu. Tudi mi smo ob tej priložnosti pokramljali z eno izmed dam, ki uspešno dosega zastavljene karierne cilje in hkrati izpolnjuje odgovornosti, ki jih ima kot ženska.
Še do nedavnega zaposlena kot bibliotekarka dandanes Saša Kos še vedno uživa v branju, vendar pa je njena ljubezen številka ena sedaj brez dvoma politika, v okviru katere ima še mnogo načrtov. Poslanka Pozitivne Slovenije razkriva, kako je, ko na politični parket stopi ženska, poleg tega pa z veseljem ugotavlja, da je nežnejši spol vse bolj pripravljen na aktivno sodelovanje v procesu usmerjanja družbe.
Pred volitvami ste bili zaposleni v kamniški knjižnici. Ste se bolje znašli med knjigami ali je laže med poslanci?
To je na nek način težko primerljivo, saj je delo v knjižnici popolnoma drugačno kot pa delo poslanke. Ker sem dvanajst let neprofesionalno delala tudi v Občinskem svetu Občine Domžale, mi je sedanji poklic precej blizu. Primerjava med obema vrstama dela pa skorajda ni možna; delo v knjižnici je bilo povsem drugačno. Nekako lahko rečem, da je bilo tudi fizično, medtem ko je sedanje bolj psihično naporno. Jasno, da gre za dokaj stresno delo, vendar – ko enkrat obvladaš politično sceno, lahko začneš uživati v njem. Delo ti potem lahko prinese veliko zadovoljstva in ni le opravljanje službe, temveč postane tvoj hobi.
Je postalo tudi vaš hobi?
Je! Res bi rekla, da me to delo zelo privlači in izpopolnjuje, nenazadnje sem prepričana, da mi bo omogočilo, da tudi kaj postorim za občane in občanke, se pravi za volivce in volivke občine Domžale, Mengeš in Trzin. Delam tudi na tem področju in v kratkem bom odprla poslansko pisarno v Domžalskem domu. Predvidevam, da bo zadeva stekla že v aprilu, prostore imam že opremljene, pisarna pa bo odprta vsak ponedeljek od 14. do 16. ure, za vsakogar. Ob tej priložnosti bi se tudi iskreno zahvalila volivcem za vsak glas, ki so mi ga zaupali. Seveda želim vzpostaviti stik z ljudmi in se zavzemati za dobrobit Domžalčanov, Trzincev in Mengšanov.
Ali sami radi berete?
Ja! Najrajši imam biografije, berem pa tudi beletristiko. Res rada berem, ker pač izhajam iz tega poklica. V roke rada vzamem različne knjige. Kvalitetna, strokovna in vsa ostala literatura so mi blizu. Branje je pomemben del mojega življenja.
Kaj je bil povod, da ste se začeli aktivno ukvarjati z državno politiko?
Politika me je izredno privlačila že pred leti … Kot sem omenila, sem bila kar nekaj časa aktivna na lokalnem območju kot občinska svetnica v Domžalah, med drugim sem bila tudi predsednica in članica odborov. Posebej zanimivo je bilo delo predsednice v Odboru za priznanja, več let sem bila tudi predsednica Odbora za kulturo, šport in društva. Dva mandata sem sodelovala tudi v Svetu Osnovne šole Venclja Perka. Tako mi je bila politika res ves čas blizu, na podlagi pridobljenih izkušenj pa sem se v nadaljevanju tudi odločila za kandidaturo.
Kako pa se vaša stranka Pozitivna Slovenija kot relativno nova stranka znajde med ostalimi, ki so v nasprotju z njo že skoraj veteranke … ?
Stranka je res nova, kot ste sami rekli, vendar pa je vsaka stranka vedno odvisna od ljudi, ki so v njej dejavni. Tisti, ki imamo na političnem področju že nekaj izkušenj, radi pomagamo kolegom, ki jih še nimajo, da se z našo pomočjo laže uveljavljajo.
Kako pa se znajdete v vlogi vodilne opozicijske stranke?
Mislim, da smo nekako konstruktivna opozicija in delamo v dobro ljudi, torej vseh državljanov Slovenije. Vendar se bojim, da se bo v medijih to najbolj odražalo šele takrat, ko na katerem izmed področij, ne bomo našli najti skupnega jezika. V vsakem primeru bomo skušali dosegati skupne cilje – v dobro vseh nas.
Kako pa bo po vašem mnenju na stranko vplivala vnovična kandidatura Zorana Jankovića za župana Ljubljane?
Gospod Janković bo še vedno ostal predsednik Pozitivne Slovenije in menim, da bo stranka funkcionirala tako kot prej, brez kakšne posebne prekinitve bomo delovali naprej. Naj povem, da je Zoran Janković sicer izredno sposoben človek, ki obvlada svoje delo, zato verjamem, da njegova kandidatura za župana Mestne občine Ljubljana na stranko ne bo vplivala v negativnem smislu.
Se vam zdi, da bi njegova kandidatura morda lahko vplivala na udeležbo na referendumu, ki bo potekal istega dne?
Mislim, da ne. Sami veste, da je ta družinski zakonik tudi sicer medijsko precej odmeven, da obstajajo določena nestrinjanja med koalicijo in opozicijo … Naša stranka zakonik podpira in se zavzema za to, da bi referendum stekel pozitivno.
Ker bodo volitve in referendum potekale istočasno, volivcem ne bo potrebno dvakrat na volišče, kar je zgolj prednost. Predvidevam, da bodo opravili oboje in zato ne bo nihče oškodovan.
Če se malce ozreva na situacijo in razmere v slovenski politiki, lahko kaj hitro ugotoviva, da je v njej še vedno aktivnih več moških kot žensk. Zakaj?
To povezujem že s samimi začetki politike, ko se ženske niso niti poskušale uveljavljati. Toda moram reči, da je v sedanjem parlamentu največje število žensk; pripadnic »šibkejšega« spola je več kot kdajkoli prej v našem parlamentu, tako da z veseljem ugotavljam, da se razmere spreminjajo. Konkretno – v naši stranki je dvanajst žensk, s čimer se po mojem mnenju lahko ponašamo.
Zadovoljna sem, da smo v primerjavi s preteklimi leti na tem področju precej napredovali. Veste, da je ženska vedno obremenjena, tako ali drugače, in v politiki so poprej zato odločali moški, na ženskah pa so slonela vsa ostala gospodinjska, družinska in druga opravila. Marsikatera se za zahtevno karierno pot tako niti ni odločila. Pa ne zato, ker ne bi bila sposobna, marveč ker se zaradi vseh obveznosti niso videle v tem poklicu. To se sedaj spreminja, kar me zelo veseli. Upam, da bo v bodoče odstotek žensk v politiki še narasel, ker je »uravnoteženost obeh polov« konec koncev dobro in pozitivno za celoten Državni zbor.
Kako pa vi kot uspešna in ambiciozna ženska usklajujete svoje delovne in zasebne odgovornosti?
Imam dva odrasla sinova; starejši ima že svojo družino, tako da imam tudi vnukinjo in vnuka, mlajši pa je še študent. Oba sta že samostojni osebnosti in meni je zato omogočeno, da se lahko posvečam svojemu novemu poslanstvu.
Je laže biti poslanec kot poslanka?
Odvisno. Moški kot moški se seveda uveljavljajo, vendar si tudi ženske ne damo odvzeti določenih zadev oziroma poskušamo enakopravno funkcionirati z njimi. Naš predsednik na primer izredno ceni ženske in posledično seveda to vpliva na celoten moški del kolektiva, saj s svojim zgledom vsakodnevno posreduje moškim informacije, da smo ženske sposobne in lahko opravljamo vsa dela, ki so bila nekoč rezervirana predvsem za moški svet.
Marec je na nek način naš, ženski mesec. Dan žena je minil, pred nami pa j še materinski dan. Kakšen je vaš odnos do takšnih in podobnih praznikov?
Meni se zdijo ti prazniki prijetni, pozornost do žensk pa še posebej lepa in dobrodošla. Ob dnevu žena smo bile v državnem zboru deležne prijetne pozornosti; gospod Virant je povabil vse ženske na kavico in sladice ob spremljavi glasbe, kar je bila izjemno lepa gesta. Naš predsednik je prinesel vrtnice, zaostali pa niso niti ostali moški v stranki … Moram reči, da te praznike na nek način spoštujem. Zdi se mi, da imajo določeno težo in tudi pozitiven odziv.
Kakšni so vaši cilji? Čemu se boste posvetili najprej?
Sprva se bom osredotočila na odprtje poslanske pisarne, kot sem že povedala. Sicer sem aktivna tudi v več odborih Državnega zbora RS, in sicer, odboru za zunanjo politiko, odboru za Evropsko skupnost, odboru za narodne skupnosti in odboru za obrambo. Kot članica štirih odborov sem kar zaposlena.
V nadaljevanju se bom potrudila, da bo tudi v Domžalah ustanovljen Občinski odbor Pozitivne Slovenije, kar pomeni, da bom še bolj razpeta med Ljubljano in Domžalami. Seveda ne bom pozabila delati tudi v dobro Trzina in Mengša. Ena mojih naslednjih nalog pa bo priprava na bodoče občinske volitve, na katerih želi sodelovati tudi Pozitivna Slovenija.
Tjaša Banko
