Tanja Amon je nova direktorica Centra za socialno delo Domžale. V nemirnih časih je na svoja pleča prevzela zahtevno delo. Z novim letom je začela veljati nova socialnovarstvena zakonodaja, ki jo centri za socialno delo trenutno še realizirajo. Z novim informacijskim sistemom je bilo nemalo težav. Posledice, ki jih prinaša finančna kriza so vse slabše socialne razmere, naraščajoča brezposelnost ter povečevanje števila prosilcev pomoči. Direktorica optimistično, z zagonom in veliko volje zre v prihodnost.
Pred kratkim ste prevzeli mesto direktorice Centra za socialno delo Domžale. Ali ste domačinka ali prihajate v Domžale samo po službeni dolžnosti?
Res je, 1. marca letos sem nastopila mesto direktorice Centra za socialno delo Domžale. Prihajam iz Ljubljane, kjer sem tudi odraščala, tako da me je tokrat pot v Domžale zanesla res le službeno. Sicer pa se mi Domžale zdijo prijetno mesto, prav tako tudi ljudje, vključno s sodelavci, zato sem se v tem lepem mestu takoj počutila dobrodošlo. Tako vsak dan rada prihajam v Domžale.
Na Center za socialno delo Domžale ste prišli z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kaj ste po izobrazbi? Kakšno je bila vaša dosedanja kariera?
Sem univerzitetna diplomirana pravnica z več kot 9 letnimi izkušnjami na področju socialnovarstvene dejavnosti. Že kot pripravnica sem namreč začela delati na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, na Direktoratu za socialne zadeve, kjer sem pokrivala področje socialnovarstvenih storitev. Zadnja leta pa sem se podrobneje ukvarjala tudi s socialnovarstvenimi prejemki. Na ta način sem dobila možnost poglobljenega vpogleda na področje socialnega varstva ter si pridobila številne teoretične pa tudi praktične izkušnje in znanja, ki mi pri delu na Centru za socialno delo Domžale pridejo zelo prav.
Ste si že od mladih nog želeli opravljati poklic na področju socialnega varstva?
To področje me je vseskozi zelo zanimalo. Tako je bil že na ljubljanski pravni fakulteti moj najljubši predmet Pravo socialne varnosti. Ko sem izbirala temo diplomske naloge, sem vedela, da želim diplomirati iz tega področja. Naslov moje diplomske naloge je tako bil »Sistemi zagotavljanja dohodkov za starost«, pri pripravi te naloge pa sem se prvič srečala tudi s konkretno vsebino socialnovarstvene dejavnosti, ne le z vidika pravnih predpisov. Zato sem po diplomi oktobra leta 2002 poklicno pot želela nadaljevati na področju socialnega varstva, in sem, v upanju, da bodo v meni videli dobro in pridno delavko, poslala prošnjo za zaposlitev na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Zaposlili so me, opravila sem pripravništvo in tako postala del relativno mladega in prijetnega kolektiva. Tako se je pravzaprav začela moja pot na področju socialnega varstva.
V zelo težkih časih ste prevzeli naporno in odgovorno delo, vodenje CSD Domžale. Zakaj ste se odločili za to delo?
Odločitev ni bila lahka, saj gre za zahtevno in odgovorno službo. Vseeno pa sem menila, da je potrebno v življenju narediti korak naprej in tako sprejela izziv. Na MDDSZ sem namreč pokrivala tudi področje socialnovarstvenih zavodov, njihovo organizacijo, poslovanje in vodenje, hkrati pa sem vseskozi tudi članica dveh svetov domov za starejše v Ljubljani, kjer sem lahko spoznala delovanje teh zavodov. Prepričana sem, da bom skupaj so sodelavci kos izzivom, ki so pred nami, ter bom Center za socialno delo znala odgovorno in dobro voditi, ga zastopati in hkrati poskrbeti, da bodo dejavnosti centra opravljene strokovno in kakovostno. Trenutno je zaradi težkega gospodarskega položaja in nove socialne zakonodaje delo na Centru za socialno delo Domžale še posebej zahtevno in težko, zaposleni se srečujejo s pritiski nezadovoljnih vlagateljev. Obljubim pa lahko, da se bomo vsi skupaj trudili kar najbolje reševati stiske in težave posameznikov in njihovih družin ter najbolj potrebnim pomoči tako olajšali premostitev te težke situacije.
Življenjske razmere so vsak dan težje, zategovanje pasu močnejše in vse več ljudi potrebuje pomoč. Kakšni so vaši načrti? Ali lahko pričakujemo korenite spremembe pri poslovanju centra?
Res je, da je treba sedaj, ko je situacija težka, financiranje dejavnosti Centra za socialno delo Domžale pa omejeno, bolj skrbno ravnati s proračunskimi sredstvi, namenjenimi poslovanju centra. Zato bo žal potrebno nekatere izdatke tudi nekoliko omejiti. Ne glede na to, pa se bomo ob zavedanju, da takšne razmere niso trajne in da se jim moramo vsi skupaj na nek način prilagoditi, da bomo lahko prebrodili to gospodarsko krizo, trudili vse naloge in druge ukrepe izvajati vsaj tako kvalitetno kot doslej.
Število pomoči potrebnih ljudi hitro narašča. Kako se boste odzvali na vse bolj zaostrene gospodarske in socialne razmere ter naraščanje brezposelnosti? Ali je finančna kriza vplivala tudi na domžalsko socialno službo?
Posledica gospodarske krize je tudi naraščajoča brezposelnost in s tem večja potreba po socialnih transferjih, saj ljudje v vse večji meri potrebujejo pomoč s strani države, pa naj gre za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ipd. Z novim letom pa je v uporabo stopila tudi nova socialna zakonodaja, to sta Zakon o socialnovarstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki prinašata veliko sprememb glede samih meril in kriterijev za uveljavljenje posameznih socialnih transferjev. Govorim npr. o novih cenzusih, upoštevanju premoženja pri dodelitvi prejemka, številne pa so novosti glede samega postopka uveljavljanja pravic. Glede na dobre rešitve, ki so zajete v teh dveh zakonih, sem prepričana, da bo pomoč prišla v prave roke. Pri tem pa bomo seveda pripomogli tudi na Centru za socialno delo Domžale, kjer imamo v teh mesecih precej povečan obseg dela in se trudimo vse prispele vloge rešiti v zakonitem roku, tako da upravičenci do pomoči ne bi bili prikrajšani. Ob tem bi želela poudariti, da sem svojim sodelavcem na centru hvaležna za njihovo strokovno delo in trud, ki ga dnevno vlagajo v reševanje številnih vlog.
Kako bi opisali delo socialnih centrov v Sloveniji in kakšno je njihovo sodelovanje z ministrstvom ter ostalimi nevladnimi organizacijami, kot so Rdeči križ ter Karitas?
Prepričana sem, da centri za socialno delo po vsej Sloveniji delajo dobro in se trudijo ljudem svetovati in jim pomagati, da lahko v najkrajšem možnem času prebrodijo stiske in težave, s katerimi se soočajo. Center za socialno delo Domžale tudi dobro sodeluje z MDDSZ, ki s svojimi navodili in napotki skrbi za dobro prakso na celotnem območju Republike Slovenije. Pri tem pa je potrebno izpostaviti tudi sodelovanje s številnimi drugimi nevladnimi organizacijami, ki je izjemno pomembno, saj dopolnjuje dejavnost centrov za socialno delo in zato pomembno pripomore k izboljšanju položaja posameznikov in skupin prebivalstva.
Obeta se nam nova socialna zakonodaja, vendar je nov informacijski sistem prinesel s seboj tudi precej težav. Kako se območni center Domžale spoprijema s temi preglavicami?
Vsaka novost lahko na začetku pomeni določeno mero strahu in nezaupanja, zato je izjemno pomembno, da se zaposleni na centru prehitro ne ustrašijo novih postopkov in novega načina dela. Pri nas, na Centru za socialno delo Domžale, smo z novim informacijskim sistemom, preko katerega se vodijo postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, dobro seznanjeni, predvsem pa je pomembno, da ga znamo tudi dobro uporabljati. Po nekaterih začetnih težavah se zadeve trenutno umirjajo, odločbe o socialnih transferjih pa normalno izdajamo. Vesela sem, da ne prihaja več do večjih sistemskih težav.
V prihodnje naj bi z novostmi izboljšali učinkovitost sistema in skrajšali čas pridobivanja podatkov. Kaj dobrega prinašajo te spremembe prejemnikom socialne pomoči (hitrejše delovanje centrov ter izplačevanje denarne pomoči)?
Namen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je pravičnejša razporeditev javnih sredstev, ki jih bodo prejemali le tisti, ki so do njih upravičeni. Zloraba sistema zaradi vpogleda v vse pomembne podatke za odločanje iz javnih evidenc ne bo več mogoča. Sprejete rešitve predstavljajo poenostavitev sistema socialnih transferjev, odvisnih od gmotnega položaja družine, njegovo večjo preglednost in večjo učinkovitost. Zakon enotno uveljavljanje vseh 13 pravic iz javnih sredstev omogoča z vzpostavitvijo centralne evidence pravic iz javnih sredstev in povezave informacijskih sistemov, z vzpostavitvijo enega mesta odločanja, s poenotenjem elementov, ki vplivajo na odločitev o socialnih pravicah in s spremembo kriterijev za upravičenost do nekaterih socialnih pravic, pri čemer je mogoče vključiti tudi vzpodbude za zaposlovanje.
Koliko je trenutnih prosilcev pomoči v Domžalah in okolici?
Število vlagateljev in upravičencev do denarne socialne pomoči se v letošnjem letu glede na prejšnja leta ni bistveno spremenilo, prav tako tudi nismo zaznali večjega porasta novih vlog. Na območju Domžal in širše okolice je mesečno približno 1000 upravičencev do denarne socialne pomoči.
Zaposleni na centrih so zaradi vse večjih stisk prosilcev pomoči pod dodatnim pritiskom. Pred kratkim se je v medijih pojavila novica, da nekatere socialne službe varujejo varnostniki. Je tovrstna pomoč prisotna tudi na CSD Domžale?
Na Centru za socialno delo Domžale zaenkrat nismo zasledili hujših groženj, pojavljajo se sicer redki verbalni napadi na strokovne delavke, ki pa zaenkrat niso presegli meje, da bi se zato počutile ogrožene. V primeru, da bi pa do tega prišlo, bi s pomočjo ustreznih institucij vsekakor poskrbeli za varnost zaposlenih. Želim pa si, da to ne bi bilo potrebno in bo Center za socialno delo Domžale ostal strokoven, odprt in prijazen center – tako za uporabnike kot tudi za zaposlene.
Špela Suhadolc
