Odgovor na Poziv za takojšnjo ustavitev izvajanja Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišč

SVETNIŠKE SKUPINE OZ. SVETNIKI

LTS – za Kamnik
NSi – Nova Slovenija
LDS – Liberalna demokracija Slovenije
SMS ZELENI – Stranka mladih – zeleni Evrope
SNS – Slovenska nacionalna stranka

Kamnik, 20. april 2012
Zadeva: Odgovor na Poziv za takojšnjo ustavitev izvajanja Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik

Spoštovane svetnice in svetniki,

z dopisom »Poziv za takojšnjo ustavitev izvajanja Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik« pozivate, da se na dnevni red 14. redne seje Občinskega sveta Občine Kamnik, ki bo v sredo, 25. 4. 2012, uvrsti dodatna točka dnevnega reda z naslovom »Predlog sklepa o enoletnem moratoriju na izvajanje Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kamnik.« V nadaljevanju dopisa pojasnjujete vaše videnje vsebine Odloka o nadomestilu ter opozarjate na očitna neskladja in nezakonitosti, vsebovane v določbah odloka.

Kot odgovor na vaš dopis vam posredujemo nekaj pojasnil.

Nejasnosti oziroma nezakonitosti določb 4. člena Odloka o nadomestilu ni. Odlok določa pravila za določitev površine posameznega zazidanega (in nezazidanega stavbnega zemljišča, ki pa tokrat ni predmet polemike in se ga v nadaljevanju ne bomo dotikali) stavbnega zemljišča oziroma konkretneje površine stavb in gradbenih inženirskih objektov. Prvi odstavek jasno navaja, da osnovo za določitev površin predstavljajo uradne geodetske evidence; to so register nepremičnin, kataster stavb in zemljiški kataster. Te osnove se Občina tudi drži. Podatke za odmero nadomestila je prevzela iz obstoječih geodetskih evidenc. Je pa v nadaljevanju člena napisana izjema od osnovnega pravila. Ta izjema pa velja, če za obstoječi objekt podatek o površini v uradnih evidencah ni vpisan oziroma je vpisan očitno napačen podatek.

Podatek v uradnih evidencah ni vpisan v primeru zunanjih poslovnih površin (parkirišča, delavnice na prostem, odprta skladišča, urejene površine za opravljanje dejavnosti, ipd.) ter v primeru, ko že zgrajen objekt ali objekt v gradnji, iz občini neznanih razlogov, ni vpisan v uradne evidence. Lahko gre za napako v teh evidencah, za neodzivnost lastnika nepremičnine, za drugo opravičeno ali neopravičeno okoliščino, da vpis podatkov o posameznem objektu v uradne evidence ni zaveden. Lahko gre tudi za nelegalno zgrajen objekt.

Kot pojasnilo navedenega: podatki o površinah zunanjih poslovnih površin v državnih evidencah ne obstajajo, ker jih država ne vodi in ne pridobiva, zato jih občina pridobi sama.

Podatek iz uradnih evidenc je očitno napačen, kadar se na podlagi jasnih dokazil ugotovi tako. Kot jasna dokazila lahko štejemo podatke iz projektne dokumentacije, ki lahko namigujejo najmanj na neskladno gradnjo objekta; kot jasen dokaz lahko služi tudi fotografija objekta, v povezavi s podatki letalskega posnetka. Kot jasna dokazila lahko služijo tudi drugi dokazi ali pripombe, posredovane s strani občanov. Ampak tu govorimo zgolj o dokazilih, na podlagi katerih občinski organ začne preverjati in ugotavljati dejansko stanje.

(Postopek ugotovitve dejanskega stanja v 4. členu Odloka o nadomestilu ni določen, ker ga določa drugi zakon, vendar o tem več v nadaljevanju.)

4. člen Odloka o nadomestilu določa tudi pravila za določitev površin objektov. Ta določila so povzeta po državni zakonodaji in veljavnih evropskih standardih, katere je Slovenija prevzela in vnesla v naš pravni red. Površina se tako določa na podlagi določil standarda SIST ISO 9836 in uporabe določb Zakona o stavbnih zemljiščih, ki predstavljajo temelj za odmero nadomestila.

Ker pa občinski organ oziroma Občina ne more samovoljno določati površin objektov, je seveda posamezni stranki potrebno dati možnost, da se o pridobljenih podatkih izjasni. Občina je ob vzpostavitvi evidence nadomestila izvedla terenski ogled vseh objektov na območju celotne občine – tudi kmetijskih objektov, s katerim je želela preveriti smiselnost podatkov o obstoječih podatkih. Predvsem iz razloga zagotovitve pravičnosti kasnejše odmere nadomestila. To pa je pomembno zato, da smo vsi občani in državljani obremenjeni enakomerno in enakovredno glede na površino stavb, katero uporabljamo. Terenski ogled je bil izveden z namenom, da zaščitimo veliko večino, ki ima v uradnih evidencah vpisane točne podatke, pred manjšino, ki zaradi raznovrstnih razlogov – utemeljenih in neutemeljenih, nimajo vpisanih dejanskih podatkov o površini stavb, katere uporabljajo oziroma so njihovi lastniki.

Občina je na podlagi ugotovitev in domnev iz terenskega ogleda vse občane/lastnike/uporabnike povabila na javno razgrnitev. To je storila preko javnih medijev in z osebnim – prvič priporočenim obvestilom, drugič z redno pošto, naslovljeno na vsakega posameznika. Želja in namen Občine je bila, da z inštitutom javne razgrnitve pridobi čim bolj verodostojne podatke in da se morebitna neskladja občinske in državne geodetske evidence ter stanja v naravi uskladijo. Govorice, da posamezniku ni bila omogočena ustrezna obravnava, so neutemeljene. Občina je namreč javno razgrnitev podaljšala za dodatna dva tedna. Občani so imeli možnost udeležbe na javni razgrnitvi tudi ob neuradnih dnevih vsak dan od 8. do 18. ure in v primeru gneče tudi še dlje. Javne razgrnitve se je udeležilo preko 3.000 oseb. Več sto pripomb je Občina prejela tudi preko elektronske pošte. Tekom javne razgrnitve je občane sprejelo osem strokovnih sodelavk, ki so bile vsakomur na voljo za vsa vprašanja.

Zavezanec, ki je ugotovil, da ima za svojo stavbo vpisane napačne podatke, je imel možnost udeležiti se javne razgrnitve in predlagati vpis spremembe podatkov. V primeru vpisa spremembe površine posamezne stavbe se je Občina držala stališča, da je potrebno spremembo vpisati tudi v register nepremičnin. In to izključno iz enega razloga – da ne pride do podvajanja občinskih in uradnih geodetskih evidenc. Ravno to je namreč v preteklih letih povzročilo enormna neskladja in nepravičnosti pri odmeri nadomestila, saj je prihajalo tudi do primerov, ko sta soseda v enakih tipskih hišah plačevala tudi za 100 odstotkov različni znesek nadomestila oziroma nadomestila eden od njiju ni plačeval – ker ni bil zajet v občinsko evidenco, le-ta pa ni bila usklajena oziroma navezana na državno evidenco, da bi to lahko zaznali in odpravili. Navodila zavezancem, ki so se pritožili na površino stavbe, so bila v tej smeri, naj le-to najprej uredijo na Geodetski upravi RS. Večina je temu sledila in spremenjeni podatki so sedaj vpisani tudi v občinski evidenci nadomestila. Tukaj nimamo več konflikta z zavezanci. So pa nekateri posamezniki – in teh je res malo – vztrajali na svojem stališču.

Po izvedeni javni razgrnitvi so bile vse pripombe obdelane in pregledane. Če je izvajalec storitve menil, da so potrebna dodatna usklajevanja z zavezancem, je bil z izvajalcem sklenjen dogovor, da se zavezanca pokliče in zaprosi za dodatna dokazila oziroma dodatne utemeljitve. Na ta način je bil razrešen tudi ta konflikt.

So pa še vedno zavezanci, ki se javne razgrnitve niso udeležili in s tem niso izkoristili pravice do vpisa popravka površine in zavezanci, ki so se javne razgrnitve udeležili in se z odločitvijo občinskih služb ne strinjajo. Vsi ti (in seveda vsi zavezanci, ki bodo s strani DURS-a prejeli odločbe o plačilu nadomestila) se bodo lahko pritožili na izdano odločbo. Razlika proti sedanjim pritožbam je ta, da bodo znesek na položnici morali poravnati v celoti. Ga bodo pa dobili povrnjenega skupaj z obrestmi, če bo tekom davčnega postopka ugotovljeno, da so odmero dobili obračunano neupravičeno. Torej, če bo njihovi pritožbi ugodeno.

Tukaj moramo biti jasni. Vsi, ki se bodo na davčno odločbo pritožili, bodo obravnavani po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ureja pravice in dolžnosti obeh strank – Občine in zavezanca. Po veljavni zakonodaji mora občinski organ presoditi vse okoliščine in pridobiti toliko dokazil, da nedvoumno ugotovi dejansko stanje. Inštrumenti, ki mu jih omogoča in določa zakon, so med drugim tudi zaslišanje stranke, izvedba ugotovitvenega postopka ali pridobitev zapriseženega sodnega izvedenca. Vsaka od strank v postopku lahko predlaga njej smiselne ukrepe, ki pa morajo seveda biti učinkoviti, da ne pride do očitnega zavlačevanja postopka. Tekom tovrstnega postopka bo nedvoumno ugotovljeno dejansko stanje, ki bo služilo podatkom tako za tekoče kot tudi za vsa nadaljnja leta.

Tovrstni z zakonom predpisan postopek torej zagotavlja ustrezno pravno varstvo zavezanca, očitki, ki se nanašajo na neskladnost 4. člena Odloka in posledično samovoljne odločitve občinskega organa, pa so neutemeljeni. Zaposleni na Občini delamo vestno, odgovorno in v korist občanov, zato verjamemo, da do zlorab, ki bi odstopale od zgoraj navedenega, ne bo prihajalo. Če pa bi do njih vseeno prišlo, pa gre za odgovornost posameznika, katere ne glede na določbe Odloka ne moremo predvideti in odpraviti z spremembami določb 4. člena Odloka.

Dodatno je potrebno pojasniti, da postopek odmere nadomestila vodi pristojni davčni urad, ki odločitve sprejema neodvisno od mnenja Občine. V primeru pritožbe zavezanca DURS pozove Občino, da predloži ustrezne dokaze. Če Občina zahtevanih dokazov ne bo predložila oziroma bodo ti temeljili na ustnih navedbah občinskih uradnikov, jih DURS seveda ne bo upošteval. To je dodatni argument, da do zlorab pooblastil ne bo moglo priti.

Glede določitve kvalitetnih območij pa poudarjamo, da je bila glavna skrb pri pripravi Odloka o nadomestilu, da do večjih sprememb v primerjavi s takrat veljavnim Odlokom ne prihaja. Je pa res, da so se v zadnjih letih, ko je veljal predhodni Odlok, posamezna naselja razvila, izboljšala se je stopnja komunalne opremljenosti, zato so bile te spremembe pri pripravi novega Odloka upoštevane. Občina je s spremembo Odloka izvedla določene spremembe glede določitve kakovostnih območij – določitve številka točk, katera so se prilagodila današnjemu razvoju posameznega naselja v občini. Občina je težila k čim večji uravnavi območij z dosedanjim Odlokom, vseeno pa je prišlo do nekaterih sprememb. Tako so bila 3 naselja premeščena iz 1. v 2. kategorijo območij; 15 naselij je bilo premeščenih iz 2. v 3. kategorijo območij; 6 naselij je bilo premeščenih iz 3. v 4. kategorijo območij; 13 naselij je bilo premeščenih iz 4. v 3. kategorijo območij; 2 naselji sta bili premeščeni iz 3. v 2. kategorijo območij. Ostalim naseljem kategorija ni bila spremenjena. Skupaj to pomeni, da se je za 24 naselij kakovostna skupina znižala, torej so bila uvrščena v za občane glede plačila nadomestila ugodnejše kakovostno območje. 15 naselij je bilo prestavljenih eno kategorijo višje, predvsem na račun izboljšane stopnje komunalne opremljenosti. Ostala naselja so glede na kakovostno skupino nespremenjena. V občinski upravi smo prepričani, da smo na ta način zagotovili pravičnejšo razmejitev kvalitetnih območij, katere pa smo pripravljeni dodatno preveriti in po potrebi uskladiti, vendar pa vse to le na podlagi predhodne strokovne presoje in utemeljitve strokovnih občinskih služb.

Povečanje obremenitve zavezancev, katera je očitana v pozivu, je posledica več dejavnikov. Deloma gre za spremembo števila točk po posameznih kvalitetnih območjih in ekonomičnosti gradnje, ki pa je posledica prilagoditve Odloka o nadomestilu primerljivim občinam. Ob sprejemu Odloka na občinskem svetu je bila občinskim svetnikom prikazana tudi primerjava vrednosti odmere nadomestila med Občino Kamnik in okoliškimi občinami. Iz primerjave je bilo razvidno, da je višina zneska na enoto mere (€/m2) v naši občini izjemno konkurenčna. Spremembo števila točk je povzročil tudi spremenjen način točkovanja komunalne opreme. Veliko razliko pa je povzročil tudi natančni popis komunalne opreme po vseh stavbah. Ugotovljeno je namreč bilo, da veliko število stavb ni imelo pripisane uporabe posamezne komunalne opreme, katero je uporabljalo ali bi lahko uporabljalo. V tem primeru je šlo za neskladje obstoječe evidence nadomestila s stanjem v naravi. Seveda pa morebitni očitki o enormnem povišanju odmere nadomestila za stanovanjske objekte iz naslova povišanja točk ne držijo in ne morejo držati. Prišlo je do določenega povišanja predvsem v mestu Kamnik, ki pa je, kot že rečeno, še vedno konkurenčno Domžalam, kjer se »ponašajo« z 25 odstotkov višjo vrednostjo enote mere nadomestila (€/m2). Prišlo pa je do bistvene prevetritve števila točk pri poslovnih namenih. To pa je bilo ob sprejemu Odloka o nadomestilu s strani pripravljavca razloženo in tudi prikazano z vizualno predstavitvijo. Takrat je bilo posebej poudarjeno, da prilagoditev obstoječega Odloka na novo – sedanje stanje ni mogoča, ker takratni Odlok posameznih dejavnosti ni imel sistemiziranih oziroma so bile določene povsem stihijsko, novi Odlok pa dejavnosti veže na predpise. Pravzaprav je stari Odlok omogočal mnogo več manevrskega prostora za diskrecijsko odločanje od sedanjega (kar je eden temeljnih argumentov tega poziva), kjer te možnosti pravzaprav ni.

V nadaljevanju nakazujete na nepravilno oziroma neustrezno vrednotenje opremljenosti objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. Tu je dopuščena možnost različne argumentacije, ker imajo tudi odloki različnih občin različne rešitve za isto vrsto komunalne opreme. Občinske službe so za določitev opremljenosti posameznega objekta z določeno vrsto komunalne opreme predpostavile obstoje te komunalne opreme v naselju. Seveda se lahko pojavijo različna tolmačenja, kdo ima pravico uporabe in kdo dejansko to komunalno opremo uporablja. Domneva Odloka o nadomestilu je, če je kolektivna komunalna oprema v naselju vzpostavljena, so z njo opremljeni vsi objekti v naselju. Kot primer lahko prikažemo javno razsvetljavo. Le-ta se postavi na lokacije, kjer se zbira ali po njih hodi večje število ljudi. Po navadi gre za trge, ulice, ceste, pešpoti, ipd. Svetilka javne razsvetljave se torej postavi, kjer upravljavec sistema v sodelovanju z Občino oceni, da je to potrebno. Seveda svetilka ne stoji pred vsakim stanovanjskim objektom. To bi bilo celo moteče, če bi bila svetilka pred oknom spalnice. Je pa dejstvo, da vsi krajani posameznega naselja, ko se družijo, to komunalno opremo uporabljajo. Če pa v naselju živijo občani, ki so bistveno odmaknjeni od strnjenega naselja, pa solidarno prispevajo k ureditvi javne razsvetljave in jo tudi uporabljajo na poti v službo, šolo, po opravkih takrat, ko se približajo strnjenemu delu naselja.

Nekatere občine imajo v odlokih normirano opremljenost z javno razsvetljavo, na primer svetilka v radiju 50 metrov od hiše. Če je to edina svetilka in v nadaljevanju ceste ni nobene več, je to primer, kjer se upošteva, da objekti potemtakem niso opremljeni z javno razsvetljavo.

Občinske službe so preverile ustreznost javne razsvetljave po posameznih naseljih in se odločile, da se naselje šteje kot opremljeno, če je javna razsvetljava v naselju vzpostavljena do take mere, da zagotavlja svoj namen. Če bomo prejeli pritožbo, iz katere bo razvidno, da se obračunava nadomestilo za opremljenost z javno razsvetljavo zgolj zaradi ene svetilke v celotnem naselju ali kaj podobnega, bomo tovrstne primere seveda preučili in v primeru ugotovitve, da je pritožba upravičena, le-to tudi upoštevali.

Glede opremljenosti z vodovodnim omrežjem je odgovor kratek. Če dobimo pritožbo, iz katere nedvoumno izhaja, da objekt ni opremljen z vodovodnim omrežjem, takemu objektu opremljenost z vodovodnim omrežjem črtamo.

Oprostitev plačevanja nadomestila za območje centra mesta Kamnik je bila res ukinjena. Do sedaj veljavni Odlok je oprostitev plačila nadomestila v centru Kamnika določal nekonsistentno in nedoločno, poleg tega tudi neskladno z veljavno zakonodajo. Zakon o stavbnih zemljiščih določa možne primere oprostitev plačila odmere, med katerimi pa ni predvidena olajšava, kot jo je določal do sedaj veljavni občinski Odlok, tako da je bil le-ta v tem ter še v nekaterih drugih določilih neskladen s predpisi. Zakon o graditvi objektov pa je določil, da so zazidana stavbna zemljišča vse zemljiške parcele, na katerih stojijo ali je bila pričeta gradnja objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture. Za ta zemljišča se torej plačuje nadomestilo.

Spremenjena je bila tudi dikcija Odloka, ki oprošča kulturne spomenike. Po predhodnem Odloku je bil nadomestila oproščen vsak objekt, ki je bil razglašen za kulturni spomenik, če pa je bilo za kulturni spomenik razglašeno neko zaključeno območje, pa vsi objekti znotraj območja. Tudi v primeru, če dejavnost v objektu ni imela nikakršne povezave s kulturno vrednostjo objekta. Tovrstna rešitev seveda ni ustrezna in je bila nepravična do ostalih občanov, ki ne živijo ali opravljajo dejavnosti v objektih, ki bi bili razglašeni za kulturne spomenike. Sedaj Odlok oprošča zgolj objekte, v katerih se izvaja dejavnost kulturnega spomenika, ker je smiselno, da dejavnost, ki je vezana na delovanje neke kulturne dediščine, ustrezno opredelimo, oprostimo plačila nadomestila in na ta način tudi mi prispevamo svoj del k ohranitvi kulturne dediščine.

In za zaključek: k spremembam Odloka smo torej pristopili prav iz razloga, da se lahko odmera za vse občane vrši na legalni podlagi, česar pa stari Odlok ni omogočal. Odmera za posamezne objekte je bila namreč glede na določbe starega Odloka o nadomestilu nezakonita. Poleg tega je bil stari Odlok v številnih določilih tako nekonsistenten, da v primeru pritožb zavezancev na odmerne odločbe ni bilo mogoče sprejeti pravno utemeljenih odločitev, vse to pa je šlo zgolj na škodo občine. Že iz tega razloga je nesmiselno, da bi z moratorijem na veljavni Odlok v veljavo vrnili starega.

Upam, da sem s svojim pojasnilom odgovoril na vaša vprašanja in nejasnosti. Vaše pozive po enoletnem moratoriju na izvajanje določb Odloka moram žal zavrniti. Kot župan občine sem odgovoren tudi za urejenost občinskih financ. Prihodki iz odmere nadomestila predstavljajo pomemben del občinskega proračuna, zato se jim občina ne more odpovedati. Državna zakonodaja ne dopušča medletne spremembe davčnih zakonov, zato morebitni moratorij na izvajanje Odloka ne more hkrati uzakoniti naš dosedanji Odlok, kateri se je prenehal uporabljati s potekom lanskega leta. Na 1. januar letošnjega leta je veljal sedanji Odlok, zato se odmera nadomestila za letošnje leto lahko izvede zgolj po določilih tega – sedaj veljavnega Odloka.

Občina Kamnik
Župan
Marjan Šarec