Arhitekt Draksler: Gre za srce mesta Domžale (Češminov park)

2036
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 4.maj 2012

Češminov park v Domžalah

Od umetnega snega do vodnega tobogana

Kar nekaj časa nam ob Ljubljanski cesti v tistem delu Domžal, ki mu starejši krajani pravijo »Češminov konec«, nastaja večji mestni park. Na mestu, kjer naj bi po predvidevanjih in načrtovanju cerkve postal center, je v zadnjih nekaj letih zrasel objekt, ki ga mnogi občani spremljajo z nezaupanjem. Mnogi s parkom niso zadovoljni, saj nam pošiljajo že kar množična mnenja, da je v parku preveč betona, površin, ki premalo vzbujajo videz parka, da je v njem premalo dreves, grmovnic, zelenja in travnatih predelov.

Ker smo želeli kar največ odgovorov na vsa omenjena vprašanja, smo arhitektu Saši Drakslerju iz ALEJE INŽENIRINGA d.o.o. poslali nekaj vprašanj, na katera je parkovni ustvarjalec zamisli domžalskega parka odgovoril takole:

Kako bi opredelili bistvo površin, ki jim zdaj pravimo Češminov park?
Gre za nekaj, kar bo pomenilo spontano in organizirano bivanje občanov vseh generacij v središču Domžal. Park smo zasnovali kot interdisciplinarno delo geometrije, krajinske arhitekture in stavbarstva. V našem primeru lahko govorimo o inventivnem pristopu celostne ekologije. Vsekakor gre za veliko obogatitev Domžal in pravšnjo izrabo površin v rekreativne namene občanov.

Kakšen pa je vaš prostorski koncept, ki ste si ga zamislili ob načrtovanju parka?
Prostorski koncept temelji na vpetosti grajenih objektov v rahlo napeto ploskev naravnega reliefa. S tem pa nastane nevsiljiv kontrast med tlakovano promenado in mehko travno površino. Promenada od prometne (Ljubljanske) ceste na teren steče skozi umirjeno prostrano zelenico do osrednjega ureditvenega prostora. Vstop od Ljubljanske ceste v park podaljšuje nivo pločnika v parku, s tem pa smo dosegli, da bo obiskovalec bolje videl po vsem parku z nekoliko dvignjene vstopne ravni.

Kje bo središče parka in kako ste si to središče zamislili vi?
Celotna grajena parkovna oprema je zasidrana v osrednji prostor, ki je v parku pomaknjen precej proti jugu, kjer je nekoliko zoženo. Center parka bo obvladovala iz terena dvignjena fontana, ki bo hkrati bogatila in zaključevala organski del parka in začenjala grajeni ortogonalni prostor. Fontana se bo proti vzhodu nadaljevala z reliefno rahlo vzvalovano potezo betonskih valov, kjer bo prizorišče za vodno dogajanje (vodomete, prelive, luže, ipd.). Na tem mestu bodo tudi možna že oblikovana počivališča in plezala, kadar bo površina posušena.
Z reliefom se bo poigravala tudi trata južno od gabrove skupine, ki bo razgibana s travnatimi vmesnimi pasovi, ki jih bodo zidci držali v enakih naklonih.

Ali vse to pomeni, da bo uporabnikom parkovne površine mogoče uporabiti tudi glede na njihovo domiselnost in ideje?
Tako je! Obe reliefno razgibani površini bosta pričarali uporabnikom prosto pot za uporabo, hkrati pa bosta tudi fizični oviri za preprečevanje uvoza avtomobilov v park iz Plečnikove ulice. Park je zasnovan tako, da bo mnogofunkcijski in uporabnikom na voljo za najrazličnejše aktivnosti.
V južni polovici parkovnega prostora je več enakovrednih parkovnih elementov, kot so kotalkališče, teren za skejtanje, plezalna stena, igrala za spretnostne igre, oder za nastopanje. Povezovala jih bo lesena ploščad, ki bo zajemala rahlo poglobljeno površino kotalkališča. Lesen podest na južnem robu paviljona bo hkrati njegova podaljšana terasa za goste lokala, kjer bo dober pregled nad dogajanjem na adrenalinski ploščadi za skejtanje.

Menda ste park zasnovali tudi za zimsko rabo?
Res je! Nekateri objekti v parku so po uporabnosti prilagojeni tudi za zimsko rabo, tako da bo park zanimiv in uporaben za rekreacijo tudi v mrazu in snegu. Kotalkališče bo čez zimo preurejeno v drsališče, ploščad za skejtarje pa v sankališče. Možnost izdelave umetnega snega bi za mlade Domžalčane uporabnost tega sankališča močno podaljšala v pomlad. Ta objekt bi v poletnih obdobjih lahko uporabili za predelavo v vodni tobogan, le-ta pa bo parku dodal še večjo privlačnost in širino uporabe.

Kaj pomeni tista nenavadna skalna gmota, ki stoji v severnem delu parka?
Ta domžalski park smo snovalci prepoznali kot osrednje geometrično vozlišče Domžal in ga še obogatili ter kultivirali z umestitvijo litopunkturnega kamna po metodi akupunkture zemlje. Gre za Pogačnikovo skulpturo, na kateri je upodobljeno znamenje – Kozmogram, ki podpira in daje vitalnost parku, seveda pa pomeni tudi določeno identiteto.

Čemu pa služi osrednji objekt, ki sredi parka že stoji?
Na osrednji ploščadi parka smo postavili velik pokrit objekt, ki stoji na posebnih stebriščih. Gre za centralni paviljon, ki smo ga predvidevali za najrazličnejšo rabo; srečevanja, obiski, prireditve … Ta paviljon je seveda mesto, kjer se bo največ dogajalo, tudi ta objekt pa je načrtovan in izveden tako, da odpira možnosti tudi za tisto izrabo, ki je morda doslej še nismo predvidevali. Park bo zaradi celostne osvetlitve lahko živel tudi ponoči, saj bo razsvetljava omogočila tudi večerne sprehode, srečanja in druge prireditve na tem odprtem prostoru.

Kako pa je z vegetacijo? Ali ste tudi drevje, grmovje in zelenje predvidevali v zadostni meri?
V severovzhodnem delu parka je nekaj starih, odraslih dreves. Po kvaliteti izstopata rdečelistna bukev in lipa, slikovit je tudi zelo velik oreh. Manjša posamična drevesa dodajajo prostoru finejše merilo, vendar se njihova prisotnost oziroma vloga podreja konceptu parka.
Kompaktna gabrova gošča leži pravokotno na Plečnikovo ulico in jo je mogoče zaradi slikovitih krošenj zelo smiselno vključiti v novo ureditev.
Vse omenjeno bo potrebno ustrezno vzdrževati, saj je sredi tega prostora na severovzhodnem delu parka gošča, v kateri se mešajo sadna drevesa, grmovje in visoki topoli.

Nastanek Češminovega parka, ki se bo imenoval po nekdanjem poimenovanju tega predela Domžal – »Češminovem koncu« ste ubesedili tudi na poetičen način …
Res je! Češminovi trni so imeli pomembno nalogo: čuvali so skrite moči GAIE, ki se sedaj kot speča Trnuljčica prebuja, prisluškuje utripu svojega srca, ki je pritajeno čakalo na trenutek, ko bo z ljubeznijo preželo celo mesto.
Mesto se je zavedlo samega sebe in se bo s to srčno energijo povezalo v uravnoteženo živo bitje.

Matjaž Brojan

Oglasno sporočilo