Kriza nas je obsedla. Niti poletna vročina ji ne pride do živega, spremlja nas na počitnicah, če nismo zaradi nje kar doma, ob posedanju pri kozarcu hladnega piva, če si ga še lahko privoščimo in ob šopingu v krasnem trgovskem centru, ki si ga kljub krizi še privoščimo. Tega si pač ne damo vzeti. Kriza je vsesplošna, Evropo drži za vrat, ne pusti dihati in misliti – pa so kljub temu nekateri uspeli otresti se njenega jeklenega prijema. Poglejmo, kakšne poti so ubrali tisti, ki so se je lotili iz oči v oči.
Islandski model, o katerem se bolj malo govori
Na Islandiji so uprizorili pravo revolucijo proti oblastem, ki so ustvarile oz. zakrivile krizo. Ljudje so se odločili, da mora vlada ostopiti, glavne banke so bile nacionalizirane. Odločili so se, da ne vrnejo dolga Veliki Britaniji, Nizozemski in ostalim upnikom, ki je nastal zaradi nesposobnih domačih finančnih politikov, te pa so postavili pred sodišča. Ustanovili so ljudsko skupščino, ki je na novo napisala Ustavo.
Vrstni red dogodkov:
2008: Glavna državna banka je nacionalizirana. Krona, valuta Islandije, je devalvirana in trg vrednostnih papirjev se je ustavil. Država je v stečajnem postopku.
2008. Državljani protestirajo pred parlamentom in zahtevajo nove volitve, kar povzroči odstop predsednika vlade in njegove celotne vlade.
2009: država je v izredno slabem gospodarskem položaju. Zakon predlaga vračanje dolga Veliki Britaniji in Nizozemski v višini 3,500 milijonov evrov, ki naj bi jih plačali prebivalci Islandije mesečno v naslednjih 15 letih, s 5,5-odstotnimi obrestmi.
2010. Ljudje gredo na ulice in zahtevajo referendum.
V januarju 2010 predsednik prekliče odobritev vračanja dolga in napove referendum.
V marcu je na referendumu za preklic vračanja dolga glasovalo 93 odstotkov Islandcev. Medtem je vlada uvedla preiskavo, da bi pred sodišče postavila odgovorne za krizo. Vse odgovorne na visokih položajih in odgovorne bankirje so aretirali. Interpol pa izda ukaz, naj vsi vpleteni zapustijo državo. V tej krizi je bila na novo izvoljena skupščina za pisanje nove Ustave-
Povzetek islandske revolucije:
1. Odstop celotne vlade.
2. Nacionalizacija banke.
3. Referendum, s katerim lahko ljudje odločajo tudi o poslovnih odločitvah.
4. Sodni pregon odgovornih oseb
5. Preoblikovanje ustave s pomočjo ljudstva
Smo bili o tem obveščeni prek medijev? Je kateri koli politični program, na radiu ali televiziji komentiral to? Ne! Islandski ljudje so bili sposobni pokazati, da obstaja način, kako premagati sistem in je dal lekcijo »demokraciji«.
Francoski model, ki ne žanje splošnega navdušenja
Holland je šele slabe tri mesece predsednik Francije, o njem pa evropski in slovenski mediji skoraj več ne poročajo. Še vedno poslušamo le o Grčiji in Španiji, med tem pa je Holland v Franciji zavihal rokave in doslej se lahko pohvali s sledečimi ukrepi:
– ukinil je vsa protokolarna vozila, jih dal na licitacijo, izkupiček pa namenil za izgradnjo infrasktrukte večjih, do sedaj neurejenih predmestij.
– Objavil je dokument z 12 alinejami, kjer vsem državnim podjetjem ukinja službena vozila. Holland je namreč prepričan, da si vsak poslovnež, ki letno zasluži 600.000 € ali več, brez težav lahko sam kupi avto. Če tega ne more, je škrt, nesposoben ali pokvarjen, takih pa državna podjetja ne potrebujejo.
– Pozor: s tem je prihranil 345 milijonov €, ki jih bo avgusta letos investiral v nove raziskovalne inštitute sodobnih tehnologij. Tako bo zaposlil 2560 mladih nezaposlenih razvojnih raziskovalcev.
Edino, kar je znano širši javnosti je dejstvo, da je zavrnil vpis fiskalnega pravila v ustavo, ker se mu to pač zdi neumno, kot pravi. Z urgentnim predsedniškim dekretom pa je za 75% zvišal davek vsem družinam (ne osebam!), katerih neto prihodek letno presega 5 milijonov evrov. S tem denarjem bo letos (ne da bi se dotaknil državnega proračuna) zaposlil 59.870 brezposelnih kadrov, od tega učitelje in profesorje v državnih izobraževalnih ustanovah.
Cerkvi je ukinil podporo v višini 2.3 milijarde €, s katerimi je RKC financirala privatne liceje in šole. S tem denarjem namerava zgraditi 4500 otroških vrtcev in 3600 osnovnih šol (ne zasebnih!). Bankam, ki omogočajo razvoj gospodarstva, bo dal olajšave, tistim bankam, ki se ukvarjajo samo s transakcijami denarja, pa bo povišal dajatve.
Znižal je plače vsem vladnim uradnikom za 25%, parlamentarcem pa za 33%, vodilnim zaposlenim v državni upravi pa letno za 40%. S 4 milijardami prihranka bo financiral socialno kategorijo.
Vse našteto se ni dotaknilo državnega proračuna niti z enim centom!
Grški model, ki ga vsiljuje ves evropski možganski trust
Grški profesor ekonomije na londonski univerzi, Kostas Lapavicas, se bori proti diktatu finančnih institucij Bruslja in Berlina, ki poskušajo z vsiljenimi varčevalnimi ukrepi del EU spremeniti v tretji svet, kjer bo cena dela azijsko nizka, delavskih pravic pa preprosto ne bo več.
»Realno je Grčija nekakšen protektorat finančnih institucij, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke. Nismo ravno kolonija, smo pa odvisni od osrednjih evropskih držav, naša suverenost je močno omejena,« je povedal za Sobotno prilogo Dela. Tesna prepletenost grškega gospodarstva z EU v zadnjih desetih letih je bila za Grčijo usodna, zato resno razmišljajo o obračanju k drugim trgom, Rusiji, Kitajski in Ameriki. Trenutne grške oblasti pa niso sposobne nobenega boja za drugačno ureditev, so le podizvajalci vsiljene politike.
»Ljudje, ki danes vodijo Evropo, so popolnoma brez idej in domišljije. Skrbi jih izguba njihovih lastnih privilegijev in imajo le en cilj –zaščititi lastno bogastvo in stare dogovore,« je prepričan grški ekonomist. Revščina in brezposelnost jih ne zanimata, njihova politika varčevalnih ukrepov vodi le v temačno enosmerno ulico. Meni, da še obstaja optimizem, saj si ogromno ljudi želi spremembe, ni jim še povsem jasno kakšne, a na zadnjih volitvah so pokazali pogum, da naredijo korak stran od preživetih konceptov, je prepričan Lapavicas.
Nekatere evropske države se še vedno pretvarjajo, da so uspešne in lojalne članice EU, ker so raje pridne učenke kot nekdo, ki se upre in postavi zase in vprašanje je, do kdaj bo Grčija še pridna in poslušna.
Reševanje krize po Slovensko?
Zaenkrat kaže, da igramo igro pridne in lojalne državice, ki posluša navodila »velikih« bratov in sestra in išče načine, kako se prikupiti bančnim in gospodarskim lobijem. Ne oklevamo pred kleščenjem socialnih pravic, pokojnin in že pridobljenih pravic, ni problem zarezati v Ustavo, ki naj bi bila naše najsvetejše, samo da ostane vse po starem.
Smo se kdaj vprašali: kaj pa če ti fantje preprosto ne znajo najti izhoda? Kaj, če preprosto ne znajo voditi države? Ampak to je zgolj preblisk, ki ga je povzročila poletna pripeka. To pač ne more biti res.
Povzetke iz internetnih zapisov in časopisnih člankov pripravila: Danica Šraj
