Člane Knjižnice Domžale v zadnjih mesecih presenečajo številne novosti. V knjižnici so postavili knjigomate, ki olajšujejo vrnitev oziroma izposojo knjig, prebivalci kamniške in domžalske občine so dobili nov bibliobus, pokritost gradiva s sistemom Cobiss pa je dosegla 100 odstotkov.
V knjižnici sprejemajo izzive, ki jih prinaša tehnološki napredek, zato načrtujejo uvedbo elektronskih knjig in vzpostavitev portala Biblos, prek katerega bodo dostopne. In če je bila Knjižnica Domžale znana po tem, da je bila ena redkih knjižnic, kjer ni bilo treba plačevati članarine, se je z letošnjim letom to spremenilo. Tudi njim so se namreč na račun finančnih rezov zmanjšala sredstva.
V zadnjem času je v knjižnici opaziti kar nekaj novih naprav – knjigomatov, prek katerih lahko obiskovalci sami vrnejo ali si izposodijo knjige. Zakaj ste se določili zanje?
Vsaka sodobna knjižnica je razvojno naravnana. Knjigomati uporabnikom knjižnice omogočajo, da sami opravijo najbolj enostavna dela izposoje in vračanja knjižničnega gradiva. V Knjižnici Domžale sledimo sodobnim bibliotekarskim in tehnološkim trendom. Knjigomati so ena od tovrstnih pridobitev.
Kakšne prednosti prinašajo?
Prednosti je več. Vračalnik za gradivo je na voljo do tokrat, ko je odprt Mercator center, torej tudi ob sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Na knjigomatih za izposojo si uporabniki lahko sami izposodijo gradivo, za kar jim ni treba čakati v vrsti. Transakcije z gradivom so bolj diskretne, kar je za določene skupine bralcev zelo pomembno. Uporabniki se bodo še vedno lahko odločali, kje bodo vrnili ali si izposodili knjigo, pri knjižničarjih ali samostojno na knjigomatih.
Kakšen je odziv uporabnikov?
V veliki večini so uporabniki novosti dobro sprejeli; všeč jim je, da lahko izbirajo; največjo prednost jim pomeni daljši delovni čas za vračanje knjižničnega gradiva. Zelo majhen odstotek je tistih, ki aparatur ne sprejemajo. Seveda se bodo ti lahko še naprej neposredno obračali na knjižničarje.
Kaj pomenijo knjigomati za zaposlene v knjižnici? Bo zaradi tega kakšen knjižničar manj?
Knjigomati so postali ne samo prednost, ampak bodo verjetno tudi nuja, kajti tako obisk kot izposoja knjižničnega gradiva v domžalski knjižnici neprenehoma naraščata. Dosegamo največji obisk na zaposlenega v državi in že zdaj potrebam uporabnikov težko sledimo. Upamo, da bodo nekateri knjižničarji namesto najbolj avtomatiziranih del lahko opravljali tudi klasično delo knjižničarjev; svetovali uporabnikom na oddelkih, pospravljali gradivo in drugo.
Se članom knjižnice res obeta plačilo članarine?
Res je, članarino smo uvedli s prvim januarjem. Dolgo smo vztrajali in bili ena od redkih knjižnic, kjer uporabniki članarine niso plačevali. V teh časih se nam žal brez participacije uporabnikov ne izide več. Sredstva, pridobljena s pomočjo članarin, bomo skušali nameniti izključno za izpolnjevanje programa in ne za osnovne materialne stroške.
Koliko znaša članarina?
Članarina za prebivalce občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče znaša šest evrov, za druge pa dvanajst. Plačila so oproščeni le otroci do 18. leta in brezposelni. Veseli smo, da smo se uspeli dogovoriti za razmeroma nizko članarino.
Je v duhu varčevanja v javnih zavodih torej tudi vas doletelo zmanjšanje sredstev?
Finančni rezi so posegli tudi v naše delovanje. Skušamo se prilagajati in izvajati delo tako, da so uporabniki čim manj prizadeti. Največje varčevanje, ki bo opazno tudi navzven, bo v letošnjem letu pri zmanjšanem nakupu novega knjižničnega gradiva. Javnih sredstev je na voljo manj, zato smo morali poseči tudi v knjižnično zbirko. Kupili bomo precej manj gradiva, kot ga predvidevajo normativi in standardi, toda upam, da bomo s strokovnimi nasveti in znanjem zaposlenih kljub temu lahko uporabnikom ponudili tisto gradivo, ki bo z njihove strani dobro sprejeto in ga bodo radi brali.
Poleg vseh novosti je pokritost gradiva s sistemom Cobiss letos dosegla 100 odstotkov. Je na račun Cobissa brskanja med policami kaj manj?
Da, pokritost s Cobissom je z vključitvijo potujoče knjižnice v sistem postala 100-odstotna. Cobiss uporabnikom prinaša precej prednosti; predvsem lahko rezervirajo izposojeno gradivo kar iz domačega fotelja, lahko naročijo prost izvod, lahko podaljšajo gradivo … Brskanja med policami pa ni manj, verjetno je temu vzrok tudi stalno naraščanje obiska. Prek Cobissa namreč ni mogoče pogledati v same knjige. V pomoč je predvsem tistim uporabnikom, ki natančno vedo, kaj želijo oziroma potrebujejo. Takšnih uporabnikov ni veliko, zato je strokovna pomoč zaposlenih več kot dobrodošla.
V kolikšni meri se ljudje sploh poslužujejo sistema Cobiss?
Uporabniki se postopoma navajajo na Cobiss. Prednost prinaša predvsem uporabnikom, kajti gradivo moramo še vedno pripraviti zaposleni v knjižnici. Dela z gradivom zaradi uporabe Cobissa zagotovo ni manj, lahko rečem, da ga je več.
Vodenje knjižnice v času tehnoloških novosti, kot so na primer bralniki in Google Books, je najbrž poseben izziv. Je obiskanost knjižnice kaj padla?
Tehnološke novosti prinašajo izzive. Domžalska knjižnica je znana po tem, da se novosti ne bojimo, ampak jih skušamo na čim bolj optimalen način vplesti v naše delo. Obiskanost knjižnice nikakor ne pada; na to vplivajo odlična knjižnična zbirka, dober program in dobro izobraženi zaposleni. Posebno prednost prinaša tudi sam prostor, ki je prava dnevna soba mesta.
Morda razmišljate o uvedbi e-knjig?
Lahko se pohvalimo, da je Knjižnica Domžale vključena v skupino testnih knjižnic na področju e-knjige. Ravno v februarju potekajo izobraževanja na temo knjižnične izposoje elektronskih knjig v slovenskem jeziku. Svoje moči in znanja smo združili javni zavodi in zasebni partnerji. Verjamemo, da bo elektronska knjiga zaživela tudi v obliki knjižnične izposoje in bo v določenem obdobju za določeno skupino uporabnikov postala ena od knjižničnih funkcij.
Kako pa bodo dostopne?
V ta namen vzpostavljamo portal Biblos, ki bo začel poskusno delovati marca in do katerega bo imel dostop vsak član knjižnice. Nekaj založb se je že odločilo za sodelovanje. Upam, da bodo elektronske knjige med uporabniki zaživele. V marcu bomo dobili tudi bralnike, ki bodo na voljo za izposojo na dom. Elektronske knjige bodo dostopne tudi prek osebnih in tabličnih računalnikov ter podobne tehnologije.
Ena od novosti je tudi bibliobus, ki kroži po okolici Domžal in Kamnika. Kakšni so odzivi?
Potujoča knjižnica že razveseljuje uporabnike obeh knjižnic. Dobrodošla je v krajih, ki zaradi svoje lokacije ne morejo ponuditi prebivalcem vsega tistega, kar dobijo v večjih naseljih. Potujoča knjižnica je namenjena prav njim in je zelo dobro sprejeta. Z novim vozilom, obogateno zbirko in nekaterimi tehnološkimi novostmi naraščata tako obisk kot izposoja knjižničnega gradiva.
Knjižnica sicer nudi bogato paleto različnih dogodkov. Lani jo je obiskalo kar nekaj znanih oseb, pesnikov, pisateljev in strokovnjakov. Koga pa lahko pričakujemo letos?
Tudi letošnje leto se trudimo promovirati knjigo in knjižnico s pomočjo znanih, pa tudi manj znanih literatov in drugih ustvarjalcev. Že januarja smo gostili odmevne goste, na primer Svetlano Makarovič, v spomladanskem obdobju pa med drugimi gosti v obliki klasičnih literarnih večerov načrtujemo obiske Matjaža Brojana, Erice Johnson Debeljak ter Janeza Ramovša skupaj s Fanti z Jazbecove grape.
Se boste lotili kakšnega novega projekta?
Vedno skušamo slediti začrtanemu programu. Imamo vizijo in strategijo. Prilagajamo se potrebam uporabnikov, zato bomo, kot že rečeno, letos testno uvedli izposojo elektronskih knjig v slovenskem jeziku. Aktivno smo začeli sodelovati z Domom upokojencev Domžale, skupaj z njimi pripravljamo nekaj posebnih vsebin za njihove stanovalce. Širši javnosti so namenjeni pogovori o demenci, Alzheimer caffe, ki se odvijajo vsak zadnji četrtek v mesecu. Prvi je obisk presenetil vse, ljudi problematika očitno zanima.
Ali v tem letu v knjižnici načrtujete še kakšne novosti, izboljšave?
Posebno pozornost namenjamo ljudem s posebnimi potrebami. Tako izvajamo bralno značko z društvom Sožitje, med strokovnimi projekti pa lahko izpostavim urejanje oziroma prilagoditev tega gradiva za ljudi s senzornimi težavami (na primer večje črke in pisava, primerna za dislektike). Gradiva bodo označena s posebnimi nalepkami. Poleg tega bodo na bralnikih tudi zvočne knjige, kar je velika prednost.
Lara Srša