Ko vstopiš v prostore Turistično-informacijskega centra v Kamniku, takoj začutiš pozitivno energijo, ki vlada med tamkajšnjim kolektivom. Dobro vzdušje očitno vpliva tudi na dogajanje v Kamniku, ki je v zadnjem času bogatejše za kar nekaj projektov.
Poleg vsem dobro poznanih Dnevov narodnih noš in Kamfesta so prebivalci Kamnika lahko uživali v dogodkih v okviru projekta – Kamnik. Decembra. Čas veselja. Ta teden pa se je odvila tudi prava kulinarična poslastica. Z v. d. direktorico TIC-a Urško Kolar smo se pogovarjali o vse bolj pestrem dogajanju v Kamniku.
Ko ste nastopili svoj mandat, ste kot rdečo nit vašega delovanja na Zavodu za turizem in šport v Kamniku izpostavili sodelovanje in povezovanje, predvsem različnih ponudnikov in ponudbe. Kaj ste že dosegli na tem področju?
Sodelovanja in povezovanja smo se na vseh področjih lotili po korakih in ob upoštevanju potreb različnih ponudnikov. Z večjimi ponudniki smo začeli pri tem, da se mesečno srečujemo pri enem od njih, ki se v svojem okolju predstavi drugim. Pri večjih dogodkih imamo prakso, da k sodelovanju povabimo vse ponudnike različnih storitev, ki se ujemajo s konceptom prireditve. Tako je ob kamniškem drsališču med zimskimi počitnicami številnim drsalcem na stojnicah svojo ponudbo predstavljal Malograjski dvor, v decembru 2012 so se predstavljala različna društva, na Veronikinem teku oktobra 2012 pa je svojo ponudbo predstavil Golf Arboretum. Povezujemo se tudi na spletu – pred zimskimi počitnicami smo vse ponudnike povabili, naj svojo ponudbo predstavijo tudi na našem portalu, vse pa smo strnili pod počitniško ponudbo in jo tržili prek različnih kanalov. V nekaj mesecih smo zastavili kar nekaj skupnih projektov in to me veseli. Zavedamo pa se, da se stvari spreminjajo počasi, saj rabijo svoj čas, da dozorijo.
Eden od projektov, kjer dosegate povezovanje, je gotovo tudi gastronomija v občini Kamnik. Lahko poveste kaj več o tem?
Tako je. Dogodek je del projekta gastronomije v osrednji Sloveniji, pod okriljem Regionalne destinacijske organizacije osrednja Slovenija, njegov rezultat pa bo kulinarični vodnik Na sredini mize okusiti osrednjo Slovenijo. Namen srečanja, ki se je odvil v ponedeljek, je bil začrtati strategijo gastronomije občine, ki vključuje poenoteno predstavitev kulinaričnih posebnosti naših krajev in v sodelovanju z gostinci oblikovanje usklajene ponudbe teh jedi. Spoznali smo, da le redki še poznajo gastronomske posebnosti naših krajev, zato smo se povezali z nekaterimi kamniškimi gostinci, etnologi in gastronomi ter k sodelovanju povabili priznanega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja. Vsem gostincem, medijem in širši javnosti smo tako pod njegovim vodstvom predstavili izbor kamniških kulinaričnih dobrot, aprila pa v sodelovanju s sosednjimi občinami načrtujemo predstavitev naše skupne kulinarične dediščine v Arboretumu Volčji potok. Takrat bo že cvetoča pomlad, kar bo dogodek zagotovo naredilo še lepši in zanimivejši.
V tujini je pogosto, da se turistom, ki obiščejo prestolnico, ponudi eno- ali večdnevne organizirane izlete, da si ogledajo tudi zanimive okoliške kraje ali naravno znamenitost. Kako se lahko pri tem povežejo Kamnik, Domžale in Mengeš?
Evropsko prvenstvo v košarki je zagotovo takšna priložnost. Če se bomo občine v okolici Ljubljane povezale, lahko z eno- ali večdnevnimi izleti za obiskovalce Eurobasketa dosežemo odličen obisk naših turističnih destinacij in povečamo prepoznavnost tudi v tujini. Sicer pa smo se v Kamniku letošnjo zimo lotili oblikovanja turističnih proizvodov, ki gradijo na zanimivostih občine z okolico in nudijo aktivni oddih ne le turistom, ki obiščejo prestolnico, temveč tudi prebivalcem okoliških občin, ki vse prepogosto pozabijo, da imajo zelo raznolike možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa dobesedno pred svojimi vrati. Lahko se odpravijo na pohod, kolesarjenje ali na izlet v preteklost s pastirji z Velike planine. Sprostitev je na voljo v eko termalnih vrelcih Term Snovik, sončni Arboretum vabi z neštetimi tulipani in golfom, odličen pobeg iz vsakdana je tudi obisk naravnega zdravilnega gaja Tunjice. Možnosti je zelo veliko in le 25 minut iz Ljubljane ter deset minut od letališča.
Za vami sta dve veliki, odmevni prireditvi – Kamnik. Decembra. Čas veselja, ki je dobrodošla novost, in že tradicionalni Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Na področju prireditev v Kamniku se torej veliko dogaja. Kaj je pomen teh prireditev? Uvajate morda kakšne spremembe?
Kamnik se je zgodovinsko vpisal med ljudi kot prestolnica Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, v zadnjih letih je v poletnih mesecih vse bolj prepoznaven kot prestolnica dobrih koncertov pod okriljem Kamfesta, letos pa smo dokazali, da ima vse, kar potrebuje, tudi za dobro obiskano in nadvse prijetno razgibano božično-novoletno vzdušje z dobro glasbo. Kamnik. Decembra. Čas veselja. V osnovi dogodke pripravljamo za prebivalce naše in sosednjih občin. Smo pa zelo veseli, da smo v lanskem decembru pritegnili pozornost vse Slovenije. Predvsem nas je po spletni statistiki najbolj spremljala Ljubljana z okolico, o Kamniku se je veliko govorilo. O dogajanju pri nas so poročali tudi številni mediji. Največji uspeh pa je bilo silvestrovanje na prostem, ko je Glavni trg dobesedno pokal po šivih. Ognjeni muzikanti so priredili veliko kamniško zabavo in po odzivih udeležencev je bilo to najbolj pestro silvestrovo do zdaj.
V sklopu decembrskega dogajanja je Kamnik obiskal tudi Artish, sejem izdelkov ročne izdelave. Kakšen je bil odziv?
Tako je. Prvič smo v Kamniku gostili festival Artish in čeprav je bil ravno tisto soboto pravi snežni metež s polarnimi temperaturami, se je našemu povabilu odzvalo kar 27 artishanov, tako da jih bomo prihodnje leto znova povabili.
Dnevi narodnih noš so tako rekoč že ponarodela prireditev, ki privablja goste iz vse Slovenije in tudi tujine. Kaj lahko pričakujemo letos?
Letos bomo priredili že 43. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Cilj je pokazati pomen oblačilne dediščine na Slovenskem, zato tudi letos pripravljamo pravo oblačilno in tudi kulinarično poslastico. Da bi to dosegli, sodelujemo z najbolj priznanimi etnologi in drugimi strokovnjaki, med njimi bi rada omenila dr. Bojana Knifica, ki je na tem področju zelo cenjen in zelo prijeten sodelavec pri tem projektu. V dogodek bomo zagotovo vpletli tudi na novo obujeno gastronomsko dediščino in poskrbeli, da bodo ljudje, ki na ta praznik pridejo k nam, dobili najboljše, kar lahko Kamnik ponudi. Zadnja prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine je dosegla rekordno medijsko odmevnost, kar glede na poslanstvo prireditve, ki je promocija slovenske oblačilne dediščine ter prek nje tudi Kamnika z okolico, ni nepomembno.
Kako pa druge prireditve vplivajo na prepoznavnost Kamnika?
Prireditve v turizmu so eden glavnih dejavnikov pri dvigovanju prepoznavnosti kraja. Pomembno je, da vsebujejo lokalne posebnosti in da s svojo inovativnostjo privabijo ljudi iz bližinjih in bolj oddaljenih krajev. Vsaka od prireditev ima cilj, to je pozitiven vpliv na prepoznavnost naših krajev in posledično na turizem. Nekatere privabljajo ljudi od daleč, druge so dobrodošla popestritev turistom, ki v tistih dneh bivajo v občini.
Zanimiv je tudi nov projekt Podeželje v mestu. Kako ste si ga zamislili in kakšen je namen?
S Podeželjem v mestu povezujemo lokalne kmete, da bi njihovo ponudbo okusne in kakovostne domače hrane in izdelkov naredili dostopno tudi tistim, ki živijo v mestu. Cilj je, da bodo enkrat mesečno tudi iz Domžal, Mengša, Ljubljane, pravzaprav celotne osrednje Slovenije, prihajali k nam po mleko krav z naših planin, odlične sire, sočna domača jabolka in marmelado, narejeno iz jagod, nabranih na obrobju naših gozdov.
Katere prireditve so najbolj dobičkonosne in ustvarjene z namenom, da privabijo turiste, katere pa so namenjene večinoma Kamničanom in okoliškim prebivalcem?
Cilj prireditev ni ustvarjanje dobička, saj vse prihodke vrnemo v dvigovanje njihove kakovosti. Vsekakor pa pozitivno vplivajo na lokalno gospodarstvo, saj odpirajo priložnost za dodatno promocijo naših krajev. Tudi zaradi njih obiskovalci pri nas ostajajo dlje in se vsako leto vračajo. Prav tako vsakdo, ki pride v Kamnik, tu tudi kaj poje in popije ter opravi kakšen nakup. Zagotovo pa so vse prireditve namenjene tudi domačinom, ki jih na tem mestu vabim, da se jih aktivno udeležujejo. K sodelovanju vedno povabimo tudi domače ansamble, podjetnike, gostince in vse druge, ki lahko prispevajo k večji kakovosti in pestrosti prireditve.
Če turist pride v Kamnik in si zaželi, da ga vodič popelje po mestu, ima to možnost tudi brez predhodne najave?
Brez predhodne najave žal ne gre, tudi povpraševanj po tovrstnih vodenjih ni veliko. Največ zanimanja je za skupinska vodenja, nekaj osnovnih ponudb imamo na spletu, vedno pa jih prilagodimo posameznim željam.
Kdo pa lahko postane vodič po Kamniku in okolici?
Vodič lahko postane vsak, ki na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik opravi izobraževanje in pridobi licenco. Prihodnje izobraževanje pripravljamo v maju.
Poleti smo dobili tudi nov turistični avtobus Kamnik bus, ki popelje po okoliških znamenitostih. Je avtobus namenjen samo turistom? Koliko ljudi se dnevno pelje z njim?
Avtobus smo z namenom poimenovali mestno turistični avtobus, saj je namenjen tako občanom kot tudi turistom. Mestno turistični avtobus je zelo dobro sprejet, kot vsaka novost pa potrebuje nekaj časa, da zaživi. V decembru 2012 se je z njim prepeljalo več kot 1.700 potnikov, število voženj pa vsak mesec vztrajno raste. Zelo se veselimo prihajajoče turistične sezone, saj bo letos prvič, da bo avtobus na voljo vso sezono, z aprilom pa bomo razširili tudi proge. Novi progi bosta speljani v Arboretum in Šmarco, prav tako se bo z željo obujanja starega mestnega jedra zapeljal tudi čez Šutno.
Kako je s financiranjem projekta?
Projekt financira Občina Kamnik, pobudnik pa je bil svetnik Janez Balantič. Velika zahvala gre tudi podjetju Kam-bus, d. d, kjer so se zelo potrudili, da ta avtobus približajo ljudem.
Lara Srša
Fotografija: Denis Milić in Lara Srša
