Slavnostna seja ob občinskem prazniku 2013

0
3900
Vir: Občina Domžale; 18.april 2013

Na občinski praznik, 19. aprila, se občani in občanke spominjamo dogodkov iz preteklosti, na katere smo ponosni oziroma so del naše bogate zgodovine. Na ta dan vsako leto praznujemo zavest in ponos, da pripadamo naši občini in našim rodovom. Ob tem praznujemo lepoto naše narave in kulturne dediščine, našo delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspehe, za katere je še kako pomembno medsebojno razumevanje, pomoč in prijateljstvo.

Slavnostna seja ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj je potekala v sredo, 17. aprila 2013, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Župan Občine Domžale, Toni Dragar je med gosti pozdravil poslanko Sašo Kos in poslanca Roberta Hrovata, častne občane Petra Primožiča, dr. Miroslava Stiplovška in dr. Velimira Vulikiča, podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc in podžupana mag. Lovra Lončarja, občinske svetnike in svetnice, letošnje in nekdanje nagrajence ter druge goste.

Slavnostna akademija je namenjena predvsem nagrajencem: »Dragi nagrajenci, v vašem delu je veliko predanosti, prostovoljstva in strokovnosti, ki ste jo posredovali drugim in pomoči, ki ste jo nudili tistim, ki so jo potrebovali. Hvaležni in ponosni smo na vas in na vse, kar ste dobrega naredili za naše občanke in občane. Občutek imam, da bi moralo biti podobnih priložnosti še več. Ljudi, ki znajo, ljudi, ki hočejo, ljudi, ki jim ni vseeno, je med nami namreč veliko. In vsekakor si zaslužijo, da jim enostavno povemo: opazili smo vas, cenimo vas in hvaležni smo vam. Konec koncev je prav, da se na zaslužne in izjemne opozarja, tudi zato, ker nas zavedanje, kaj imamo, navdaja z optimizmom« je v svojem govoru povedal župan, Toni Dragar in še dejal:« Gospodarske napovedi tudi v prihodnje niso dobre, pa vseeno nas to ne bo ustavilo in bomo še naprej uresničevali naše poslanstvo – skrb za kvalitetne bivalne pogoje, urejeno infrastrukturo in razvoj kulturnih, izobraževalnih, športnih ter socialnih dejavnosti«.

V kulturnem programu so nastopali Mešani pevski zbor Klas Groblje, baritonist Domen Križaj in sopranistka Marjeta Cerar, ki sta nastopila ob spremljavi pianistke Tanje Šterman, plesalke Kulturnega društva Miran Jarc, so predstavile ples iz Švejka ter Tadeja Flegar in Matej Primožič, ki sta z recitacijo predstavila domžalski kabaret.

Sledila je podelitev občinskih priznanj.

NAGRADO OBČINE DOMŽALE SO PREJELI:

DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE
Društvo tabornikov Rod skalnih taborov Domžale, v njem se združuje 323 članov in članic, je prostovoljno, nepridobitno, mladinsko, nestrankarsko, nevladno, vzgojno društvo, odprto vsem, ne glede na poreklo, spol, raso ali prepričanje. Društvo na območju občine Domžale vključuje otroke, mladino in odrasle, ki jih družita ljubezen in veselje do življenja v naravi. V šestih desetletjih je društvo opravilo neizmerno veliko prostovoljnega dela ter z njim privzgajalo in krepilo pri mladih spoštovanje in ljubezen do narave, pozitivnih vrednot ter koristnega preživljanja prostega časa.

Janez OREHEK
»Rad se mejmo«, je stavek, po katerem najbolj poznamo Janeza Orehka, ustanovnega člana in dolgoletnega predsednika Turističnega društva Turnše, Češenik, tudi člana Društva upokojencev Naš dom Dob, pa tudi člana Sveta KS Dob. V mladosti je bil aktiven zlasti na športnem področju, kasneje in vse do danes s svojim prostovoljnim delom pomembno prispeva k razvoju društvene dejavnosti v krajevni skupnosti, v katero se vključuje čedalje več krajanov. Janez Orehek je človek, ki s svojim zgledom in konkretnim delom prispeva k dobremu delu društev v svoji krajevni skupnosti.

SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE
Pestra šestdesetletna zgodovina Smučarskega društva Domžale temelji na organiziranem vključevanju mladih ter na tekmovalnem in rekreacijskem smučanju, predvsem pa na prostovoljnem delu številnih generacij. V 60 letih delovanja je društvo prispevalo k smučarski pismenosti številnih otrok, ki so jo pridobivali na domačih in tujih terenih, k popularizaciji tega športa, pa tudi k tekmovalnim uspehom, dobri organizaciji tekmovanj ter uveljavitvi smučarskega športa kot pomembnega dela športa in rekreacije v naši občini.

ŠTUDIJSKI KROŽEK O SLAMNIKARSTVU
Slamnikarsko zbirko v Godbenem domu Domžale, ki omogoča celovit vpogled v tovrstno kulturno dediščino kot pomembnega dela domžalske zgodovine, je v letih 2011 in 2012 postavil po zamislih mag. Tatjane Dolžan Eržen, muzejske svetovalke s področja etnologije v Gorenjskem muzeju, študijski krožek. Njegovi člani so bili: Ana Beno, Matjaž Brojan, mag. Tatjana Dolžan Eržen, Urška Justin, Roman Kos, Joži Košak, Igor Kuzmič, Vilma Vrtačnik Merčun, Helena Rant, Saša Roškar, Katarina Rus Krušelj, Zora Torkar, Vera Vojska in Barbara Zupanc Oberwalder, z njim pa je tesno sodeloval Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Več kot enoletno prostovoljno delo članov krožka je bilo kronano z odprtjem slamnikarske muzejske razstave »300 let slamnikarstva«. Prav njim lahko v največji meri pripišemo zasluge za uresničeno dolgoletno dolžnost Domžalčanov do preteklosti in prednikov, ki so Domžale že pred stoletji umestili v Evropo.

Helena WEITH
Helena Weith je članica Medobčinskega društva invalidov Domžale od leta 2003. Leto kasneje je kot višja medicinska sestra začela z vodenjem posebnih socialnih programov izvajanja pomoči invalidom na zdravstvenem, socialnem, finančnem in pravnem področju ter s tem prispevala k večji osveščenosti članov in učinkovitejši pomoči društva socialno ogroženim. Z organizacijo in vodenjem preventivne dejavnosti, pregledov in strokovnim svetovanjem ter organizacijo psihofizične rekreacije za vse kategorije invalidov veliko prispeva k njihovemu boljšemu počutju.

BRONASTO PLAKETO SO PREJELI:

dr. Marija BIZJAK SCHWARZBARTL

Dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl je bila kot zdravnica na Onkološkem institutu s polnim delovnim časom in zahtevno odgovornostjo za diagnosticiranje rakastih tvorb in hkrati kot mati štirih otrok obremenjena tako s skrbjo za dom kot tudi za vzgojo. Kljub vsem obveznostim v službi in skrbi za dom je vedno našla čas za delo in organiziranje dela Župnijske Karitas Domžale, katere pobudnica je bila in jo je vodila deset let.
Z izredno požrtvovalnostjo, medsebojnim razumevanjem in ljubeznijo je dr. Mariji leta 1993 uspelo ustanoviti vrtec Dominik Savio Karitas Domžale, leta 1994 je Župnijska Karitas Domžale odprla prenočišče za brezdomce, v skrbi za mladino pa je Župnijska Karitas Domžale del najetih prostorov namenila Mladinskemu centru Luka. Njen prispevek je viden tudi pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega materinskega dne, miklavževanja in drugih projektov Župnijske Karitas. Dr. Marija Bizjak Schwarzbartl, katere vodilo je LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA, vseskozi dela iz ljubezni do bližnjega v veselje in izpolnitev življenjskega smotra in pogumno žrtvuje svoj prosti čas za pomoč potrebnim.

Boris KOPITAR
Boris Kopitar je poznan kot radijski in televizijski voditelj ter pevec, mnogi pa ga poznajo tudi kot amaterskega igralca in režiserja v nekdanjem Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Ihan. S svojimi talenti, ki so povezani tako z voditeljstvom kot petjem, ima pomembno mesto v narodno zabavni in zabavni glasbi, ki jo imajo nekateri radi prav zaradi Borisa Kopitarja. Kot voditelj in scenarist je v zadnjih desetletjih nepogrešljiv na TV Slovenija, znan pa je tudi kot organizator in scenarist številnih tradicionalnih prireditev, ki so vedno dobro obiskane. Pomembno je, da je z delom in petjem vselej promoviral tudi Ihan in našo občino ter večkrat pomagal pri organizaciji in izvedbi različnih prireditev, tudi dobrodelnih, na katerih je rad nastopal in jih vodil. Posebej navdušeni nad njegovim vodenjem in petjem so v Slovenskem društvu Slovenija Ruti, kjer je, v okviru Občine Domžale, večkrat gostoval.

Franc PIRNAT
Franc Pirnat je s svojim prizadevnim dolgoletnim delom na različnih področjih, predvsem pa s požrtvovalnim delom v Prostovoljnem gasilskem društvu Žeje – Sveta Trojica, veliko prispeval k celovitemu razvoju – tako področja gasilstva v društvu, KS Dob in občini, še posebej pa k celovitemu razvoju tega dela KS Dob in občine ter delu Gasilske zveze Domžale. Zaslužen je za številne investicije, predvsem pri gradnji gasilskega oz. doma krajanov v Žejah. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, priljubljenostjo med ljudmi, s pripravljenostjo – skoraj ves prosti čas ali še več porabi za aktivnosti, ki obogatijo življenje ljudi in s tem pomembno prispeva k razvoju teh krajev. Vselej poudarja, da so uspehi in pridobitve odraz skupnega dela, prizadevanj ter skupne želje vseh, da kraji napredujejo. S svojo odločnostjo in argumenti ter veliko voljo vsa leta skupaj s sodelavci zagotavlja sodelovanje KS Dob in občine Domžale pri razvoju teh krajev.

SREBRNO PLAKETO SO PREJELI:

Janez KOSMAČ
Janez Kosmač je več kot pet desetletij ključni člen društvene dejavnosti v Krajevni skupnosti Radomlje ter eden vodilnih oblikovalcev ljubiteljske kulture in tehnične kulture v občini Domžale. Svoje plodno, predano in bogato društveno dejavnost je začel z organiziranjem izobraževalno-kulturnih dejavnosti na Škrjančevem. Prostočasno učenje tujih jezikov, kolesarjenje, gorništvo, branje ter obiski filmskih predstav in fotografskih razstav je dalo ideje, da je s prijatelji leta 1969 ustanovil Foto-kino klub Mavrica Radomlje. Njegov predsednik je že polnih 44 let.
Mavrica ves čas skrbi za podmladek, fotografsko ter filmsko vzgojo otrok in mladine. Kakovostno in množično delo Mavrice je v največji meri zasluga Janeza Kosmača, ki ni le organizator in motivator, ampak pretanjeni fotografski ter filmski ustvarjalec. Njegove fotografije in filmi so na razstavah in festivalih v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in v Evropi osvajali priznanja ter ime kraja in občine ponesli v svet. Janez Kosmač je bil dejaven v organih kulturnih organizacij in organizacij za tehnično kulturo, pa tudi Gasilskega društva Radomlje, kjer je bil pobudnik ustanovitve pevskega zbora, ki je prerasel v Moški pevski zbor Radomlje.

Marjeta ZUPANEK
Marjeta Zupanek je vse od prihoda v našo občino v času obiskovanja Srednje šole Domžale pomembno zaznamovala domžalsko izobraževalno, kulturno, družbeno, socialno in politično življenje. Na začetku njene profesionalne delovne poti je viden prispevek v nekdanji tovarni TOKO. Vsepovsod, posebej pa pri sindikalnem delovanju, je z zgledom in s posredovanimi vsebinami na izobraževalnih srečanjih veliko prispevala k širitvi in utrditvi socialnih vsebin. Glavnina njenega aktivnega dela sega v več kot dvajsetletno službovanje na Delavski univerzi, po odhodu v pokoj pa je bila med pobudniki ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje in je še danes, po 15 letih delovanja, njena predsednica in neusahljiv vir novih aktivnosti. Ta univerza je postala stičišče starejših s številnimi možnostmi vključevanja v aktivnosti, ki jih razveseljujejo, prinašajo nova znanja, ohranjajo vitalne in ustvarjalne. Je med najaktivnejšimi ustvarjalci v univerzi, o čemer priča njen literarni prvenec ter objavljanje v vsakoletnih zbornikih Lipe. Metka Zupanek se je in se še udejstvuje na družbeno političnem področju ter je pustila sledi v organih nekdanje skupščine občine, še bolj aktivno pa v Občinskem svetu, kjer je pomembno prispevala k reševanju problematike starejših v občini.

ZLATO PLAKETO JE PREJEL:

Matjaž BROJAN

Matjaž Brojan je svoje delo v Domžalah pričel kot mlad šolnik – slavist ter kot študent pisal za različne časopise. V letih 1971 in 1972 je bil stalni dnevni dopisnik Dela za območje Domžal, deloval je tudi za tedanji Radio Ljubljana. Njegovo življenje je tesno povezano z Občinskim poročevalcem. Bil je član prvega uredniškega odbora, med leti 1980 in 1990 je bil njegov urednik in vseskozi dopisnik. V letu 1992 se je kot stalni radijski dopisnik zaposlil na Radiu Slovenija za območje Domžal in do leta 2008 pripravil več tisoč radijskih tonskih javljanj, kot član Dokumentarno – feljtonskega uredništva pa je pripravil še 650 daljših dokumentarnih oddaj. Za dolgoletno požrtvovalno delo pri ohranjanju kulturne dediščine je prejel Steletovo nagrado. Pomembno področje njegovega dela je poleg rezbarjenja (45 razstav) zbiranje vsega, povezanega z Domžalami. Njegova zbirka obsega celotno bibliografijo Domžal: publikacije, brošure in zloženke, marsikatero je pomagal tudi oblikovati, hrani zbirke zvoncev, sekir, kovaške opreme, svetil in še marsičesa. Napisal je več knjig z izključno domžalsko tematiko: Domžalska bančna leta, Stoletna sokolska športna sled, 80 let nogometa v Domžalah, Jutranjice, Modrovine in Katarina iz domžalskega spomina ter druge, posebej pomembna pa je Slamnata sled Domžal.

Ihanu je podaril celotno svojo zbirko – zapuščino 38 knjig ter druge dokumentacije – jezikoslovca dr. Antona Breznika ter sodeloval pri postavitvi njegove zbirke. Posebna rezbarska umetnina so table s Prešernovimi verzi, ki jih je podaril osnovnim šolam, izrezljano besedilo Brižinskih spomenikov, Rateškega ter Stiškega rokopisa. Posebej dragoceno je njegovo sodelovanje pri postavitvi muzejske zbirke slamnikarstva, ki bi jo bilo brez sodelovanja Matjaža Brojana nemogoče postaviti.

Vsem nagrajencem iskeno čestitamo.

Oglasno sporočilo