Domžalčan mag. Ivan Kenda, direktor občinske uprave Občine Kamnik

3586

Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 4.junij 2013

»Po domače povedano, podedovali smo vse »ta hude« projekte«

Intervju je potekal v delovnem okolju, med papirji in načrti različnih projektov, v pisarni, ki je, kot rad pravi, njegov drugi dom, saj se neredko domov vrača šele zvečer. Nasmejan, umirjen in samozavesten. Poudari, da je doma iz Preserij pod Homcem, čeprav že zadnjih 15 let živi v Domžalah. Pogovor je tekel predvsem o njegovem delu, vmes pa nam je zaupal, da ima prav zanimiv način sproščanja in sicer študij, kjer počasi in v nočnih urah, pripravlja doktorsko nalogo.

Ste direktor občinske uprave in s tem druga najbolj izpostavljena oseba v občini, pa nam najprej povejte kakšno je vaše delo, kaj obsega, saj se zdi, da za župane vsi takoj vemo kaj počnejo, za direktorje pa že malo manj.

Prva direktorjeva funkcija je skrbeti za zakonitost poslovanja občine. To pomeni odnos do strank, projektov, odnos do denarja, da so vsi pravilniki, odloki, zakonodaja usklajeni. Navsezadnje, delo direktorja je tudi, da zaposleni dobijo plačo, mi smo v bistvu neke vrste menedžerji v javni upravi. Direktor pokriva bolj strokovno tehnične zadeve, župan pa bolj protokolarno politične, s tem, da je zadnja beseda, preko občinskega sveta, še vedno županova. Je pa tudi ta razlika, da je župan funkcionar, podobno kot svetniki, direktor pa ni funkcionar, ampak je uradnik na položaju.

Uradnik na položaju, torej na županovo zaupanje?

Ne, to ne, direktor se mora prijaviti na razpis, je pa res, da je župan edini, ki me lahko zamenja.

Živite v Domžalah, tako rekoč ste že star maček lokalne samouprave, kako to, da ste visoka uradniška mesta vedno zasedali v sosednjih občinah in nikoli v Domžalah?

Delo sem, tako v Komendi kot v Kamniku sprejel rade volje, saj mi je to predstavljajo delovni izziv. No, v bistvu sem v Kamniku delal že v preteklosti, a šel sem po stopničkah. Kar pa se dela domačem kraju tiče, čeprav sem nekaj služb imel tudi tu, pa lahko rečem, da je delati pri sosedih najbolje, saj domače stvari pustiš doma, službene v službi, pa tudi, ko greš v trgovino te nihče ne cuka za rokav.

Pa se vrniva k vašemu delu. Kateri projekti vam zadnje čase vzamejo največ časa?

Poleg direktorskega mesta, vodim tudi Oddelek za družbene dejavnosti, tako da pokrivam dve delovni mesti (smeh), predvsem se ukvarjam z investicijami, ki so bile v zadnjih štirih, petih letih zelo slabo vodene ali pa sploh ne.

Se pravi v ta kontekst sodita tudi otroško varstvo in šolstvo?

Tako je, vrtci, šole, obnove podružnic, potem smo naredili Štacjon, skrbimo tudi za socialo, za ljudi z obrobja, itd.

Kaj pa so tiste najbolj pereče teme?

To so sigurno investicije v predšolsko in šolsko varstvo. Recimo vrtci od leta 2002 niso sledili prirastku prebivalcev oz. če že so, se pač niso enakomerno razvijali. Pa šolsko varstvo, dve šoli, katerih projekt so zastavili že leta 2006, pa smo ga šele mi začeli izvajati.

Vmes je prišlo tudi do racionalizacije projekta?

No, to je tisto, kar nam stalno očitajo. Šlo je za to, da smo mi ugotovili, da je bila po DIIP-u narejena samo ena varianta, ta dokument pa bi že po sami zakonodaji moral imeti več variant. Ko smo prevzeli ta projekt, je bila izpostavljena želja po pregledu projekta in pa tudi po racionalizaciji, pa ne samo v smislu denarja, temveč tudi oddelkov ni bilo dovolj, zato smo skušali vključiti tudi rezultate demografije, kar pomeni, da ima zdaj ena šola 3 oddelke več, druga pa 6 oddelkov več, kar pomeni skoraj pol osemnajst oddelčne šole z dvema paralelkama. Tudi zadnja demografija pravi, da smo naredili prav, tako, da za enkrat tretja mestna šola ni potrebna.

Do kdaj pa ocenjujete, da tretja mestna šola ne bo potrebna oz. boste to reševali s spremembami šolskih okolišev?

Prav to je bilo poudarjeno na zadnji seji občinskega sveta, da bi s fleksibilnimi šolskimi okoliši lahko rešili prve konice tam nekje po letu 2016 in naslednje, ki pa sledijo nekje v letih 2023 do 2026. Na podlagi sklepov in predstavitve zadnjega občinskega sveta, se še ta teden sestane aktiv ravnateljev, ki bo govoril tudi o tem. To je v resnici bolj odvisno od ravnateljev, kot pa od občine.

OŠ Toma Brejca se gradi, celoten projekt mestnih šol je v polnem teku. Javnost in šolniki projekt podpirajo, se pa pojavljajo tudi kritiki, pa me zanima vaš komentar.

Odgovoril bi z protivprašanjem. Kje so bili ti kritiki v času od leta 2006 do novembra 2012, ko smo začeli z izvajanjem projekta? Lahko povem, da projekt lepo napreduje in vlagamo vse napore, da bi kljub dolgi zimi in tehničnim težavah pri rekonstrukciji prvotnega objekta, čim bolje sledili rokom izvedbe.

Za OŠ Toma Brejca ste bili kot ena redkih občin uspešni tudi na razpisu Ministrstva za šolstvo, koliko boste dobili in kdaj naj bi ta denar prišel v Kamnik?

Minister je pogodbo podpisal 30.4.2013, na razpisu smo dobili slabe 3 milijone evrov, smo pa veseli, da smo z investicijo začeli leta 2012, sicer tega denarja ne bi dobili. Je pa res, da se je sama dinamika plačevanja raztegnila na več let, ne samo na nekaj let, kot je bilo sprva obljubljeno, tako da se bomo potrudili pridobiti čim več sredstev. Sama pridobitev sredstev je namreč povezana k aktivnostjo, ažurnostjo gradnje, mesečno moramo poročati ministrstvu.

In v kakšni gradbeni fazi je trenutno OŠ Toma Brejca? Kdaj bo končana?

Prizidek je praktično pred zaključkom, telovadnica in rekonstrukcija pa so v polnem izvajanju in sledijo terminskim planom. Kot sem že dejal, kljub težavam s konstrukcijo obstoječe šole, pričakujemo, da bo dokončana do konca leta.

Vmes je bilo zaslediti tudi določene probleme s spomeniškim varstvom, je to kaj vplivalo na potek del?

To vprašanje je mogoče povezljivo s tistimi kritiki. Vemo, da je ta šola stara več kot 70 let, ni bila dograjena v nemških časih, dograjena je bila že v časih SHS oz. Kraljevine Jugoslavije, en del telovadnice pa je bil dograjen med 2. svetovno vojno – torej ta objekt sodi pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo RS. Kot sem seznanjen iz dokumentacije, so imeli s tem probleme že od samega začetka projekta, saj so zahtevali, da se objekt v čim večji meri ohrani. Med samimi deli pa se je pokazalo, da je objekt v tako slabem stanju, da je velika škoda, da se ni dovolilo, da se podre v celoti in zgradi povsem na novo.

Pa je to kaj podražilo investicijo?

Vsaka sanacija je dražja od novogradnje. A tako mi, kot tudi investitor se držimo končnih določil, pogodba je namreč na ključ, tako da se končna cena ne bi smela spreminjati.

In kdaj ocenjujete, da bo prišla na vrsto še druga šola, OŠ Frana Albrehta?

Moram povedati, da smo že pred 1. majem za projekt Frana Albrehta vložili gradbeno dovoljenje, čeprav smo ga pridobili že v letu 2011, pa smo ravno zaradi racionalizacije – dodajanje učilnic in rekonstrukcije športne dvorane, kar prvotni plan ni predvideval, zaprosili za novo gradbeno dovoljenje. Pričakujemo, da naj bi bilo le-to čim prej pridobljeno, seveda pa je vse odvisno tudi od razpoložljivih finančnih sredstev.

Se bo občina zadolžila?

To pa še ne vemo, občina bo morala biti zelo previdna, saj nas čakajo še kohezijski projekti, kot so kanalizacija, vodovod in čistilna naprava. Škoda, da ni bila ena šola zgrajena že med leti 2006 do 2010, ko so bili časi še bolj ugodni, tako pa smo mi, po domače povedano, podedovali vse »ta hude« projekte. Ne glede na to, katera šola bi bila prva na vrsti, je todi po prejšnjih variantah iz leta 2009 in 2010, bil predviden odmik začetka gradnje druge šole.

Kako to, da ste se najprej lotili rekonstrukcije OŠ Toma Brejca, saj je bila najprej predvidena izgradnja nove OŠ Frana Albrehta?

Danes smo veseli, da smo se najprej lotili OŠ Toma Brejca, saj je bila po statičnih analizah veliko bolj nevarna, pa tudi zaradi razpisa za pridobitev sredstev za sanacijo. Tudi ureditveni načrt se je vmes spreminjal, ker je predvideval famozno krožišče, pa tudi športna dvorana je bila izpuščena iz plana 2009, kar nas zelo čudi, glede na to, da je v zelo slabem stanju.

Kako pa je z ureditvijo zunanjih površin? Bo res manj športnih površin?

Občina se je glede na že vložena velika sredstva za študije in projekte odločila, da se dopolni prvotni plan, da se novogradnja izvede južno od športne dvorane, stara šola se podre in na tistem mestu se pridobijo nove zelene rekreativne površine. Recimo, glede OŠ Toma Brejca, se govori, da bo ostala brez igrišča, saj bo telovadnica vzela vse, a to čisto ne drži. Igrišče, sicer malo manjše ostaja, a na ta račun učenci pridobijo večjo telovadnico.

Bi še kaj dodali glede šol?

Moram povedati, da občina ves ta čas tudi uspešno obnavlja podružnične šole. Nevlje, Mekinje, Sela, Zg. Tuhinj gre zdaj v obnovo. V Nevljah smo na ta račun pridobili še en oddelek vrtca in nove strešne prostore. Obnavljamo pa tudi vrtce: Pestrna, Tinkara, Šmarca, Nevlje in Motnik.

Kaj pa obsegajo te obnove?

Stavno pohištvo, vrata, okna, fasade, strehe, pa tudi inštalacije, parketi in take zadeve. Tako, da ne gre ves denar samo za novi dve mestni šoli.

Druga večja tema, o kateri se zadnje čase veliko govori je problem otroškega varstva. Kaj se dogaja z vrtcem Trobentica, katerega investitor je v stečajnem postopku?

Glede na zadnji dve seji občinskega sveta, kjer so svetniki naložili občinski upravi, da pridobi podatke, kaj je s statusom tega objekta, smo podali poročilo, v katerem je navedeno, da se bo izvedla avkcija in da bo upnik objekt prodal. To bi bilo za občino najlepša rešitev, kar pomeni, da bi lahko v primeru uspešne prodaje razpisali in podelili tudi koncesijo.

Se pravi, da to podjetje-izvajalec prodaja objekt?

Ne, podjetje tega objekta nima več, saj ga je vzel največji upnik, to je banka, ki pa bi ga rada čim prej prodala. Neuradna informacija je, da kupci obstajajo, a občina je kljub tem informacijam, pripravila še plan B, ki sliši na ime – postavitev montažnih oz. mobilnih enot, ker je zunaj ostalo 294 otrok. Upanje, da se bo vse rešilo s prodajo, je predvsem v tem, da je občina v zadnjih dveh letih trikrat razpisala koncesijo, ko so bili dani namigi, da bo vse urejeno, pa se ni zgodilo nič. Je pa res, da je prejšnji lastnik pridobil uporabno dovoljenje, nima pa teh oddelkov vpisanih v razvid. V vmesnem času, nekje po prvomajskih praznikih so bili njihovi ostali štirje oddelki, na Trgu talcev in v Nevljah, že vpisani v razvid.

Kaj pa matični oddelek na Grabnu, boste z njim pokrili vse potrebe po otroškem varstvu v občini?

Prav vseh ne, tam okoli 180 mest bo na voljo, nekaj deset otrok pa bodo starši prijavili v vrtce sosednjih občin, saj jim to zaradi bližine službe bolj ustreza. Nekateri otroci iz Motnika in Tuhinjske doline hodijo v vrtec na Vransko, ker je za starše, ki delajo v Ljubljani ali Celju, bližje po avtocesti, kot pa da se vozijo čez celotno Tuhinjsko dolino nazaj v Kamnik.

Kdo je Ivan Kenda v prostem času? 

Predvsem mož in oče dveh osnovnošolskih otrok.

Kaj vas sprošča?

Glasba, od t.i. dobre goveje do klasike, študij in veliko rekreacije v naravi, na primer hoja in delo okrog hiše.
Pogovarjala se je Ines Urankar

Oglasno sporočilo