Uvodnik NOV!CE 10/2013: Račun

2036
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 31.avgust 2013

Ravno sveže in podopustniško še vedno razmišljam o Bolgariji in Črnem morju, pa me takoj na meji pričaka Slovenija, ki je žal še vedno takšna, kot je bila, ko sem odšel … Pričakovano, seveda, ampak vseeno si vsakič, ko se vračam domov, želim, da bi prišel v kaj novega, da bi videl spremembe. Tako pa pridem in vidim, da vlada še vedno ne ve, kaj bi sama s sabo, politiki so še vedno v gozdovih, eni na beli, drugi na rdeči strani, gospodarstvo še naprej opozarja, da tako enostavno ne gre več naprej, javni sektor je še vedno zavit v vato, upokojenci branijo pokojnine, sindikalisti plače, politiki stolčke in privilegije.

Ko sem se pred tednom dni pogovarjal z mladim Bolgarom o težavah, ki jih imajo, mi je dejal: »Pri nas je tako hudo, da bomo vsi mladi odšli, srečo imate v Sloveniji, da ni tako hudo …« Moram reči, da nisem imel pravega odgovora na to, saj sem imel ob potepanju po oddaljeni članici Evropske unije občutek, da neverjetno uspeva, raste, se razvija … Pri nas pa … Imajo mladi res tako dobre možnosti? Je Slovenija res država, kjer skrbimo za prihodnost novih rodov? Resnično bi rad odgovoril pozitivno, pa ne morem. Tudi pri nas je povsem normalno, da mladi razmišljajo o odhodu v tujino. Ljudje božji, če pa za njih enostavno ni služb, ni prihodnosti, ki si jo resnično zaslužijo. Imamo tisoče dobro izobraženih mladih ljudi, ki še pri 30. letih opravljajo začasna dela, ki o graditvi kariere lahko le sanjajo, medtem ko nabirajo fičnike za plačilo dragih najemnin in pokrivanje stroškov življenja. Kaj pa šolarji? Ste kot starši kdaj sešteli vse položnice in stroške našega »brezplačnega šolstva«? Kot očeta treh otrok in ne nazadnje srečnega imetnika solidne službe, me ta strošek vedno presune. Kaj šele tak strošek pomeni za nekoga, ki se z bedno plačo komaj prebija iz meseca v mesec. In zdaj bodo podražili še mesečne vozovnice za šolarje, sledila bo najbrž višja položnica za prehrano, da o učbenikih in šolskih potrebščinah ne izgubljam besed. In potem ko to mularijo le nekako spravimo skozi ta šolski sistem, oni razmišljajo, da bi odšli drugam …

Ozrite se naokoli in premislite, če jim to sploh lahko zamerimo. Danes Slovenija nima veliko ponuditi mladim generacijam, lahko jim servira le stotine razlogov za odhod iz te zatohlosti. Če bomo tako nadaljevali, me je strah, da bo prišel čas, ko bodo naši mladinci premišljevali o odhodu v Bolgarijo.

Jakob

Oglasno sporočilo