Evropski milijoni v odtok

1399
Vir: dnevnik.si; 13.september 2013

Sedem občin bi lahko že jutri začelo izvajati 55 milijonov vredno naložbo v nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik ter spremljajočo gradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, če bi tudi država izpolnila svoj del obveznosti. Žal je ta sredstva že razdelila.

(Foto: Luka Cjuha)

Vir / Avtor: Anita Vošnjak

 

Nadgradnja CČN Domžale – Kamnik

Z nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik bodo uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda za območje s skoraj sto tisoč prebivalci. 
»Ko država potrdi naši vlogi z odločbama za pridobitev nepovratnih sredstev in podpiše pogodbi o sofinanciranju, lahko že naslednji dan začnemo dela,« je jasna Suzana Stražar, višja svetovalka za komunalno infrastrukturo na občini Kamnik, ki je nosilka skupnega projekta sedmih občin v nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik ter spremljajočo gradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Občine Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda ter Cerklje na Gorenjskem in Moravče so projekte za naložbi v skupni vrednosti 55 milijonov evrov pripravile povsem v skladu z navodili sedanjega programskega obdobja OP ROPI 2007–2013. Pridobile so tudi vsa gradbena dovoljenja, pripravile vso investicijsko-tehnično dokumentacijo in pravnomočno izbrale vse izvajalce.

 

Zdaj pa se, po mesecih priprav in več kot pol milijona vloženih evrov v pripravo dokumentacije in stroške javnih razpisov, znova močno zapleta. Tokrat na državni ravni, kjer so denar za tovrstne naložbe že porabili. Na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo in okolje sicer navajajo, da so vlogo za pridobitev sredstev pomoči za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžal in Kamnika poslali ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki izda odločbo o dodelitvi sredstev že konec julija, a na slednjem pojasnjujejo, da so v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 za razvojne prioritete varstvo voda z odločbami že razdelili tako redna sredstva kot izrednih 307 dodatnih milijonov. »MGRT je v zadnjem mesecu prejelo več dodatnih projektov, ki izpolnjujejo merila za dodelitev sredstev, zato bomo v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje skušali najti ustrezno rešitev za njihovo sofinanciranje – bodisi s prerazporeditvijo sredstev iz projektov, ki se ne izvajajo v skladu z načrtovano dinamiko, ali povečanjem dodatnih pravic porabe, ki jih odobri vlada RS. Ena od možnih rešitev je tudi, da se ti projekti sofinancirajo v novem programskem obdobju 2014–2020,« pojasnjujejo na ministrstvu.

 

Evropski evri bodo izpuhteli

»Če projekti na kamniško-domžalskem območju ne bodo izvedeni v tej finančni perspektivi, bo enostavno izpuhtel tudi evropski denar,« je črnogled kamniški poslanec Matej Tonin (NSi), ki opozarja na ironijo, da večina porazdeljenega denarja sploh ne bo porabljena, saj projekti nekaterih občin, ki so sklepe dobile le na podlagi vloge in nekaj dokumentacije, niso pripravljeni. »Medtem pa imajo občine na zalogi že za 240 milijonov pripravljenih projektov z gradbenimi dovoljenji, a ne dobijo sklepov, ker je denar že razporejen.« Zato Tonin predlaga revizijo vseh projektov in to, da se tistim, ki so dobili sklepe in projektov niso pripravili, enostavno s sklepom ta denar tudi odvzame. Nenavadno pa se mu zdi tudi, da je sklep dobila kranjska občina, ki je bila v pripravah za njimi. In čeprav pozdravlja odločitev, da je Kranj denar dobil, meni, da bi ga morali dobiti tudi Kamnik in vsi, ki so prav tako pripravljeni.

 

Ne moremo kar odpisati pol milijona evrov

Morebitna preložitev v prihodnje programsko obdobje bi bila po mnenju Stražarjeve sprejemljiva, a le pod enakimi pogoji z enakimi deleži sofinanciranja in z izbranimi izvajalci na že izvedenih javnih razpisih. Za to so občine že odštele več kot pol milijona evrov javnega denarja, ki ga ne morejo kar odpisati in še enkrat porabiti prav toliko za novo vlogo. Ob tem spomni, da so ministrstva njihov napredek priprav sproti spremljala in »bi nas lahko ustavili pred izvedbo javnih naročil, če so vedeli, da nimajo dovolj sredstev v tem programskem obdobju«. Pravi še, da nekatere občine v primeru spremenjenega deleža sofinanciranja v novem programskem obdobju ne bi zmogle izpeljati projekta v predvidenem času, saj so pravila zadolževanja občin strogo določena in omejena. »Kot pa smo bili seznanjeni na sestankih na ministrstvih, novo programsko obdobje še ni niti približno usklajeno in še ni jasno, katere ukrepe bodo podpirali,« dodaja. »Govorijo o oskrbi z vodo, ki naj bi bila najbolj verjetna prioriteta, o odvajanju in čiščenju pa se ne govori. Poleg tega pravijo, da bi lahko zadeve uskladili mogoče v drugi polovici prihodnjega leta. To je za podpis pogodb za izvedbo z izbranimi izvajalci na že izvedenih javnih razpisih prepozno, saj bančnih garancij za resnost ponudb brez zagotovila, da sredstva bodo, ni možno tako dolgo podaljševati, ker za podjetja pomenijo prehudo finančno breme,« opozarja Stražarjeva.

 

Začasno bi lahko založili svoj denar

»Če pa bi natančno poznali pogoje novega programskega obdobja 2014–2020 in bi imeli zagotovilo, da bo izdana odločba z enako stopnjo sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi, bi lahko začeli takojšnjo izvedbo in jo v prvi polovici leta začasno založili z lastnimi sredstvi – dokler se ne uskladi novo programsko obdobje in normalizira sofinanciranje v skladu s sedanjimi pogoji. S takim scenarijem bi še vedno lahko izvedli vso potrebno infrastrukturo do leta 2015,« meni Stražarjeva in spomni, da je Belgijo zaradi neizvedbe čiščenja odpadnih voda leta 2010 že doletela 15-milijonska kazen Bruslja. Meni pa, da bo morala morebitno kazen prevzeti država, saj so občine pravočasno poskrbele za svoj del naložbe.

 

Sofinanciranje

V 55 milijonov vredni naložbi sedmih občin naj bi kohezijski skladi primaknili približno 70 odstotkov neto vrednosti upravičenih stroškov, država pa bi morala za črpanje teh sredstev dodati še 15 odstotkov lastnih sredstev. Razliko do polne neto vrednosti upravičenih stroškov, DDV in vse druge neupravičene stroške, povezane z naložbo (odkupe zemljišč, služnosti, stroške priprave projektov in vlog, hkratno preplastitev cest ipd.), krijejo občine z lastnimi sredstvi.

Oglasno sporočilo