Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 30.maj 2014
V zadnjih dneh smo na slovenski politični sceni priča mnogim preobratom in zdi se, da zmešnjava že dolgo ni bila tako velika, kot je sedaj. K pogovoru smo zato povabili trenutno nepovezanega poslanca v Državnem zboru Braneta Goluboviča, ki je bil sicer še do pred kratkim član poslanske skupine Pozitivne Slovenije. Predstavil nam je svoj pogled na trenutno dogajanje v politiki na nacionalni ravni. Ker ima bogato zgodovino tudi v lokalni politiki, smo spregovorili tudi o tem.
V zadnjem dobrem letu smo vas spremljali kot poslanca DZ v poslanski skupini Pozitivna Slovenija. Kako to, da ste se pridružili ravno Pozitivni Sloveniji?
Pozitivna Slovenija je preko svojega programa in predsednika na začetku kazala drugačno obliko vodenja politike. Politiko konkretnih dejanj in povezovanja. Bil sem resnično poln pričakovanj. Svoje delo poslanca sem štirinajst mesecev zavzeto opravljal predvsem na področju delavskih zadrug, socialnega podjetništva, socialne države in na področju spodbujanja podjetnosti na inovativen način. Aktivno sem sodeloval tudi pri pripravi in sprejemu dveh poslanskih zakonov, vodim pobudo za spremembo ustave glede zaščite pitne vode in vodnih virov pred privatizacijo in sem član parlamentarne skupine za preiskavo ugotavljanja zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Zagovarjam tudi neodvisno javno preiskavo za t. i. bančno luknjo. Na žalost je za nekatere cilje zmanjkalo časa.
Trenutno ste nepovezani poslanec, saj ste iz stranke, ob izvolitvi Zorana Jankovića na mesto predsednika, izstopili. Zakaj?
Moje razočaranje ni temeljilo na tem, da Alenka Bratušek ni bila izvoljena za predsednico, oziroma da je bil za predsednika izvoljen Zoran Janković. Moj izstop je bil posledica dogajanja oziroma ne-dogajanja v stranki. Kljub temu, da smo zagovarjali ekipno delo, sodelovanje, povezovanje, izmenjavo izkušenj ter odgovornost do države in ljudi, tega v ključnem trenutku sami pri sebi nismo bili sposobni narediti. Končna posledica je bila ta, da so v teku priprave na volitve. Sam sem vseskozi poskušal spremeniti tok dogajanj, a danes vem, da je bil moj poskus že v naprej obsojen na neuspeh.
Kako komentirate odstop Alenke Bratušek?
Odstop je prav gotovo načelno dejanje. Napovedala ga je in nato tudi izvedla. Po kongresu na Brdu bi bila kakršnakoli drugačna odločitev neprimerna.
Kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo?
Mislim, da ni bila postavljena v situacijo, da bi lahko špekulirala, kdaj odstopiti in tako doseči poznejši datum volitev. Imela je na izbiro samo eno odločitev. Zanjo se je odločila sama, drugače pa bi jo v njo prisile druge stranke in mediji.
Kako bi ocenili vaše delovanje oz. delovanje vaše poslanske skupine v zadnjem dobrem letu v vladi?
Govorim lahko samo za obdobje 14 mesecev. Vse od januarja 2013 pa do konca oktobra istega leta smo bili priča izrednim razmeram. Vsak dan smo poslušali in brali napovedi o prihodu »trojke« in neoliberalnem scenariju reševanja Slovenije. Del politike je »trojko« celo vabil v Slovenijo. Dejstvo je bilo tudi, da so Evropske in mednarodne finančne institucije izvajale močan javni in tihi pritisk na Slovenijo. Na nek način smo doživeli ekonomski napad. Soočeni smo bili z doktrino šoka. Zaradi tega smo se bili takrat marsičemu pripravljeni odreči. Tudi tistemu, kar je bilo vrsto let…, kaj let, desetletij, samoumevno. Zaradi preteklega nojevskega tiščanja glave v pesek pri reševanju problemov v državi smo bili stisnjeni v kot. Vlada je lahko ta napad samo ublažila, ni ga pa mogla preprečiti.
Umiritev razmer, relativna politična stabilnost, pridobljeno zaupanje doma in v svetu, zaustavitev prostega pada Slovenije, ki se kaže že v gospodarski rasti, so glavne zasluge vlade. V kolikor bi doživeli »grški« scenarij varčevanja, danes ne bi mogli govoriti o alternativah za Slovenijo. Bili bi na dnu. Zame je bilo to zelo težko obdobje, saj smo morali sprejemati tudi ukrepe, ki jih sam ne podpiram. A dejstvo je bilo, da smo imeli na eni strani finančni kolaps Slovenije in na drugi rešitev, ki je morala upoštevati tudi nekatere sporne rešitve zame.
Zdi se, da trenutno vlada prava zmešnjava v slovenski politiki. Odstopi, predsedniki strank v kazenskih postopkih, najverjetneje nas čakajo že druge predčasne volitve zapored, prisotna so prerekanja okoli datumov referendumov, predčasnih volitev… Vse skupaj se zdi kot nekakšna tragikomedija. Kakšen je vaš pogled na trenutno situacijo v slovenski politiki?
Stvari se ne dajo spremeniti čez noč. V naši državi je bilo zadnjih deset let vse dovoljeno in nič kaznovano. Po izpolnitvi cilja – vstop v EU in prevzem evra, je politika izgubila kompas. Ker ni bilo nobenega novega cilja, ki bi mu sledili, so bile vse poti prave. Ko nam je šlo dobro, smo zapravljali, namesto da bi varčevali za slabe dni. Ko so prišli težki časi, smo bili zato popolnoma nepripravljeni.
Na žalost tudi iskanje mandatarja na takšen način, kot smo mu priča v teh dneh, ne pripomore k večjemu zaupanju. Vendar pa je potrebno poudariti, da se nekatere ključne stvari spreminjajo – slovensko gospodarsko se krepi, raste izvoz, raste gradbeni sektor, delamo na finančni disciplini, na preprečevanju korupcije. Kar poglejte, koliko nekdanjih veljakov ima kar naenkrat zdravstvene težave, ko dobijo vabilo na sodišče itn. Stvari so se umirjale in to se je v družbi počasi čutilo. Dejstvo je, da se krizi navkljub niso zniževali socialni standardi, pokojnine, ni se nam bilo treba odpovedati javnemu šolstvu, zdravstvu. Se je pa potrebno zavedati, da smo bili resnično blizu totalnemu finančnem kolapsu.
Vas lahko pričakujemo kot enega izmed kandidatov na morebitnih predčasnih volitvah?
Moja želja je nadaljevati pot v nacionalni politiki, katere aktivni del sem bil 14 mesecev. A zavedam se realnosti in omejitev, ki so posledica dogodkov po kongresu Pozitivne Slovenije. Sem zagovornik povezovanja in sodelovanja in tudi od tega bo odvisna moja pot. Vsak zase zelo težko kaj naredimo, skupaj pa lahko končno dosežemo potrebno politično stabilnost, ki bo temeljila na skupnem programu, ki bo tudi uresničljiv. Upam, da bo želja po povezovanju uspela, predvsem pa, da bo iskrena.
Čemu pripisujete tako velik negativen odnos Slovencev do politike oz. skorajda nekakšno apatičnost? Ljudje sploh ne vidijo več smisla v tem, da gredo volit, češ da se tako ali tako ne bo nič spremenilo.
Slovenijo vseskozi obremenjuje družbena oziroma ideološka razklanost. Zato je pomembno, da to razklanost presežemo, stavimo na povezovanje in se končno zavedamo, kakšne potenciale naša država pravzaprav ima. Od naravnih biserov, uspešnih podjetij, pa vse do ljudi in njihovega znanja, izkušenj in kreativnosti. Zato je še kako pomembno, da se volitev udeležimo. Nekdo, pametnejši od mene, je rekel, da slabe politike izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volitve.
Kje je, po vaše, vzrok za tako velik poraz levice na Evropskih volitvah?
Glavni problem je nizka udeležba, ki je tudi posledica, da slovenske stranke niso znale predstaviti pomena Evrope. In tudi to, da so bile pasivne in ubogljive tudi takrat, ko to ni bilo potrebno. Slovenija je bila bolj sledilec kot pa ustvarjalka EU politik. S tem smo omogočili, da je Evropa zašla v smer neoliberalizma, kjer finančne institucije diktirajo odločitve Evropskih institucij. Evropska levica pa ni znala predstaviti alternative tej politiki. Skupaj je t. i. levica v Sloveniji dobila slabih 50 odstotkov vseh glasov, a zaradi nezmožnosti povezovanja so se glasovi razpršili.
Ste tudi Ustanovni član humanitarnega društva Lions Kluba Kamnik, v katerem ste še vedno aktivni. Je od v zadnjem letu opaziti kaj več potrebe po pomoči na območju Kamnika?
Prošnje za pomoč so v Lions klubu stalnica. Ekonomska kriza zadnjih let je prinesla kar nekaj sprememb v delovanju klubov po vsej državi. Lionizma, ki velik del sredstev za svoje delovanje pridobiva pri posameznih podjetnih, skorajda ni več. Lionsi moramo danes s svojim delom med ljudi, kar terja večjo organizacijo dela. Naš cilj je, da smo organizacija, ki vsa zbrana humanitarna sredstva tudi stoodstotno nameni dobrodelnosti. Vse stroške delovanja, tako Lions klubov kot tudi Zveze Lions klubov, pa poravnamo iz članarin.
S kakšnimi »primeri« se največkrat srečujete?
V kamniškem Lions klubu svoje aktivnosti tradicionalno usmerjamo v pomoč slepim in slabovidnim, pomagamo pa tudi na številnih drugih področjih – invalidom, ostarelim, bolnim ter tudi otrokom in družinam, ki so socialno ogrožene. Lepo se je prijela akcija Tečem, da pomagam. Letos smo z zbranim izkupičkom zagotovili nakup posebnega komunikatorja, ki omogoča lažjo komunikacijo otrokom z motnjami vida in sluha. V preteklosti smo pomagati tudi perspektivnim študentom, aktivno sodelovali pri različnih čistilnih akcijah ter omogočili šolske tabore otrokom iz socialno ogroženih družin.
Aktivni ste bili tudi na področju lokalne politike, kar nekaj let ste bili član Občinskega sveta Občine Kamnik. Jeseni se nam obetajo lokalne volitve, kar pomeni, da se mandat zdajšnjemu županu počasi izteka. Kako bi ocenili njegovo delo v tem mandatu?
Zadnja tri leta nisem aktivno spremljal lokalne politike, tako, da težko dajem neko celovito oceno. Se mi pa zdi, da ni bilo neke širine in da smo bili priča spontanemu oziroma stihijskemu razvoju, ki pa je vseeno prinesel nekaj, za občino pomembnih, projektov.
Sam bi vsekakor stvari drugače zastavil. Predvsem bi zelo jasno zastavil celovito vizijo občine v sodelovanju z vsemi družbenimi skupinami. Cilj tega sodelovanja pa bi bil postati čim bolj samooskrbna občina – tudi na področju zaposlovanja. Svet se spreminja in pričakovati je, da ponoven gospodarski razvoj sam po sebi ne bo ustvarjal novih zaposlitev v tolikšni meri, kolikor bo povpraševanja izobražene delovne sile. Tehnologija je vedno bolj razvita in samozadostna, tako da bodo potrebe po delovni sili vedno manjše. Zato se mi zdi pomembno, da se vzpostavi pogoje za razvoj trajnostnega podjetništva, ki se razvija od spodaj navzgor. Gre za različne modele lokalnega gospodarstva, ki temeljijo na povezovanju, zaupanju, inovacijah ter uporabljajo različne potenciale, ki jih ima na voljo neka občina. Glavni potenciali pa so vsekakor skupnost in ljudje, ki v njej živijo, naravne in kulturne danosti ter infrastruktura. Ta potencial povezovanja se vedno zelo dobro izkaže v času različnih naravnih katastrof ali zbiranju sredstev za pomoči potrebnim. Zakaj se ne bi še pri razvoju skupnosti, v kateri živimo?
2010 ste kandidirali za kamniškega župana, kjer ste v drugem krogu le za nekaj odstotkov izgubili proti zdajšnjemu županu Marjanu Šarcu, pred tem ste bili podžupan. Lahko jeseni znova pričakujemo vašo kandidaturo za župana?
Glede moje kandidature ni bilo še nobenega resnega pogovora. Se pa sam bolj nagibam k temu, da podprem osebo, ki bi znala povezovati in sodelovati ter imela celovit pogled na razvoj občine.
Lara Srša