Če misel slavnega fizika malo obrnem na naš volilni prostor, potem se človek upravičeno začne spraševati, kdo je tu nor. Kajti slovenski volilec že več kot 20 let voli iste stranke in hkrati skoraj iste obraze ter še vedno pričakuje drugačen rezultat. Se vnaprej opravičujem za te besede, vendar včasih človek potrebuje »brco v rit«, da naredi spremembo.
Te iste stranke so nas namreč pripeljale v največjo krize identitete od naše osamosvojitve (da ne naštevam ostalih črnih lukenj, kjer smo se znašli). S prihodom »novih obrazov«(čeprav so nekateri zopet »stari« (Mira Cerarja sicer spoštujem, vendar pa osebno dvomim, da ima dovolj trde kože in karizme za spopad z levi v parlamentu; podobno kot nekatere ostale stranke, ki nimajo programa) na veliko sceno sicer kaže, da si vsaj nekaj odstotkov ljudi želi spremembe. Še vedno pa imajo veliko podpore nekatere stranke s tistimi stalnimi »verniki«, ki bi jih volili tudi v primeru vesoljnega potopa. Nekateri celo želijo, da nam vodijo ljudje državo iz zapora. Na žalost drži, da imamo na oblasti takšne ljudi, kot si jih zaslužimo. Ti ljudje pozabljajo, da so tam zaradi volje ljudi, zaradi zaupanja, ki so jim ga ljudje položili v roke, in ne zato, da zgolj grejejo stolčke v parlamentu. Moja iskrena želja je, da bi slovenski volilec dokončno spregledal in naredil spremembo. Kajti več kot očitno je, da ljudje, ki so na oblasti 20 let, niso sposobni opraviti svoje naloge. Želim, da ljudje spregledajo populizem nekaterih in da ne mečejo v isti koš človeka, ki je zagrešil milijonske prevare, in človeka, ki je dobil cenejše karte. Večina ljudi ima kakšno lastnost, ki ni pogodu vsem, bodisi ni pravi govornik bodisi je prevelik idealist, preveč zaupljiv ipd. Te lastnosti so vse prevečkrat bolj izpostavljene od znanja, pravičnosti in poštenja.
Preveliko vlogo tu odigrajo mediji. Lep primer je Igor Šoltes. Njegovo afero s stanovanjem so mediji drugi dan »pozabili«, saj ima človek »vrhunski rodovnik«. Drugi primer je soočenje kandidatov na komercialni televiziji prejšnji teden. Osem gostov, »pozabili« pa so na stranko, ki je imela v zadnjem mandatu v poslanskih klopeh 7 poslancev. Takih primerov smo imeli skozi zgodovino nešteto. Prav tako ne znajo dati prostor pozitivnim zgodbam in vse prevečkrat iščejo zgolj ekskluzivne (beri: rumene) zgodbe. Kot kaže, tudi tokrat ne bodo imeli vse stranke enakih možnosti predstavitve svojih programov, kar tudi kaže na neenake možnosti v štartu.
Kljub vsemu naštetemu še imam upanje, da ljudje uporabljajo svojo glavo, da si ustvarijo realno sliko, kdo je v vladi delal in kdo skrbel za svoje stolčke, zato bi si želel, da bi stranke tudi po končanem mandatu predstavile svoje točke uspešnosti.
Državljanska lista je kljub nekaterim spodrsljajem, ki jih nikakor ne zagovarjam ali branim v tem kratkem času opravila veliko dela. Predvsem po zaslugi DL-ja (večina ostalih je dolgo držala roke v žepu) sta bila vsaj delno iz politike odstranjena dva skorumpirana politika, uspela je, da ni prišlo do dviga DDV-ja, uspela je pri vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Pod vodstvom notranjega ministra je prišlo do občutnih rezultatov pri preganjanju gospodarskega kriminala (skoraj 4000 ovadb). Stranka je ena redkih, ki želi, da v javnost pridejo imena, ki so sodelovala pri najemanju slabih kreditov (kar težko rečemo za leve in desne stranke). Sodni zaostanki so se zmanjšali za 35% (je pa pošteno dejati, da je končna rešitev še daleč). Eden večjih uspehov je končno začetek odprave birokratizacije, saj je poleg izbrisanih to še eno veliko kislo jabolko, v katerega tudi zaradi ratingov ni hotela ugrizniti nobena druga stranka. Pomemben podatek je tudi, da se stranka striktno drži svojega programa in ne spreminja svojega stališča, recimo v primeru »slabe« banke in ZUJF-a, kot sta storili recimo SD in PS.
Seveda se je treba zavedati, da z zgolj sedmimi poslanci ne gre pričakovati čudežev, saj stranka pri nekaterih predlogih ni naletela na odobravanje (primer: ni bilo podpore pri ukinitvi državnega sveta, ukinitvi tako velikega števila občin itd.). Pomembno je tudi dejstvo, da je sredinska stranka vedno trn v peti tako levim kot desnim, saj naša mlada demokracija očitno še ni tako zrela, da bi nagradila sredinske stranke, kot se to dogaja v Evropi.
Novi predsednik Bojan Starman je odlična izbira, saj ima ogromno izkušenj z reševanjem stečajev, kjer se je na žalost znašla tudi naša domovina. Program Državljanske liste obsega 112 točk, med drugim pa so bistvene zmanjšanje obdavčitev tako plač kot vsakodnevnih dobrin, tu smo žal v evropskem vrhu, ter ključna pomoč mladim pri zagotavljanju študija, dela in reševanju stanovanjskih problemov, če naštejem zgolj nekaj najbolj perečih težav.
Na koncu še moja iskrena želja. Prosim, da končno pozabite na delitve na leve in desne, črne, bele, rumene in zelene. Bodite pogumni in naredite spremembe. Seveda pa si za pregled ljudi in strank vzemite več časa, preglejte predvsem program in ljudi, ki stojijo za prvim obrazom stranke, ki velikokrat zgolj leporeči. Vsi si zaslužimo živeti v boljši Sloveniji, še bolj pa je pomembno, da jo bomo zapustili našim potomcem v boljši kondiciji, kot je sedaj. Bolj kot kdajkoli prej v vladi potrebujemo zdravo pamet in vrnitev moralnih vrednot.
Pojdite na volitve z zavedanjem, da je večini potekel rok trajanja.
Miha Uhan
Predsednik lokalnega odbora Državljanske liste Kamnik – Komenda
