Timi Čižek: »Želimo si, da bi se nekoč oblikovala dolgoročna strategija za mlade v občini Domžale.«

1629

Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 27.september 2014

Timi Čižek je podiplomski študent Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, aktiven je v Društvu mladih Jarše, trenutno pa teče že njegov drugi mandat predsednika Mladinskega sveta Domžale (MSD). Veste, da se mladi na mladinski svet lahko obrnete, kadar se znajdete v težavah ali pa dobite kakšno hudo idejo, kako bi lahko izboljšali in popestrili domžalsko »sceno«?

V svetu vam ponujajo svoj glas, ki je verjetno za kakšen odtenek ali dva močnejši od vašega. Timi nam je podrobno predstavil delovanje Mladinskega sveta Domžale in podal svoj pogled na potrebe in položaj mladih v današnjem času.

Kakšen je namen Mladinskega sveta Domžale?
Mladinski svet je združenje lokalnih mladinskih organizacij in društev v občini. Na nacionalni ravni obstaja Mladinski svet Slovenije, vsaka občina, ki to želi, pa ima lahko svet še na lokalni ravni. Domžalski mladinski svet je bil ustanovljen leta 2001, ideja pa je, da se v njem združujejo društvene organizacije. Predstavljal naj bi nekakšno vez med njimi, da se lažje sporazumevajo med seboj in pa, mogoče še bolj pomembno – predstavljamo vez do občinskih odločevalcev. Pobiramo interese in ideje mladih »s terena« in jih nato poskušamo uveljavljati in predstavljati na občini in na drugih institucijah, ki se tičejo mladih. Dober primer tega, kaj naj bi mladinski svet počel, je Komisija za mladinska vprašanja, ki je bila pred dvema letoma ustanovljena tudi na pobudo MSD-ja. Gre za komisijo, ki jo sestavlja pet mladih in je nekakšno županovo svetovalno telo. Povejo mu, kaj nam manjka. To za enkrat obstaja samo v Domžalah. Ta komisija lepo predstavlja enega izmed osnovnih ciljev mladinskega sveta.

Katere organizacije združujete?
Združujemo Študentski klub Domžale, Društvo mladih Dob, Društvo mladih Jarše, Športno društvo EZ3X (easy tricks), tabornike Rodu skalnih taborov, domžalske skavte, Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami, Mladi forum socialnih demokratov in Športno društvo Tigers Domžale.

Koliko vas je v svetu?
V svetu nas je devet članov. Vsak, ki je v MSD-ju, je primarno član ene izmed članic MSD-ja. Vsak v prvi vrsti deluje v eni izmed organizacij, MSD pa je samo povezovanje teh organizacij. Niti ni mišljeno, da bi bil MSD organizacija sama zase s svojimi velikimi projekti in aktivnostmi ter da bi imel svoje člane, pač pa so naši člani društva in organizacije. Torej, vsak od nas, ki je dejaven v MSD-ju, je pravzaprav samo predstavnik neke manjše organizacije, v kateri je dejaven. Vsaki dve leti imamo redne volitve. Takrat se volijo predstavniki članic. Omejitev je, da je v upravnem odboru lahko devet članov in glede na to, da imamo devet dejavnih članic, se ravno izide, da je v odboru po en predstavnik iz vsake organizacije. Predsednika se potem izvoli izmed teh predstavnikov. Imamo tudi podpredsednika in generalnega sekretarja.


Katera je tvoja »krovna« organizacija, ki jo zastopaš v odboru?
Prihajam iz Društva mladih Jarše. To je lokalno društvo, povezujemo pa se bolj z župnijskim dogajanjem.

Omenil si, da ni glavni namen sveta ta, da organizirate projekte. Pa kljub vsemu izvajate kakšne samostojne projekte?
Imamo tudi samostojne projekte, čeprav ni to primarni namen. Ne organiziramo kakšnih taborov ali tedenskih delavnic za mlade, ker poleg predstavnikov organizacij niti nimamo članov. Imamo torej nekaj svojih projektov, Festival mladih je na primer največji. Razpisujemo tudi natečaje za naj prostovoljca, organiziramo okrogle mize … bolj v tej smeri. Pridobivamo torej informacije, kaj mladi potrebujejo, kaj si želijo.

Na kakšen način pri tem povezujete organizacije med seboj?
Trudimo se, da to počnemo na čim več načinov. Najboljši način je, da ima vsaka organizacija svojega predstavnika v upravnem odboru MSD. Odbor se dobiva enkrat mesečno in pripravljamo programe MSD-ja. Vse, kar se tam dogovorimo, predstavnik posreduje svoji organizaciji. Gre za direkten stik. Povezujemo se tudi prek medijev in socialnih omrežij, predvsem na Facebooku. Uvedli smo mesečne novice E-tabla, ki jih pošiljamo naokrog. Imamo tudi spletno stran. Idej je veliko, a kot tudi marsikje drugje, je problem predvsem odzivnost. Ideja naše spletne strani je bila, da bi lahko na enem mestu zbrali vse dogodke za mlade v Domžalah. Ampak to seveda zahteva, da nam društva sama pošljejo informacije in tega na žalost ne počnejo.

Sodelujete morda tudi kaj z Mladinskim svetom Slovenije?
Mladinski svet Slovenije pripravlja programe za mladinske svete lokalnih skupnosti. Dvakrat letno organizirajo tudi koordinacijo za lokalne mladinske svete. Pomagali so nam tudi pri vzpostavitvi Komisije za mladinska vprašanja, po njihovem vzoru pa smo naredili tudi natečaj za projekt Naj prostovoljec. Letos nameravamo v sodelovanju z njimi izvesti en večji projekt Strukturirani dialog. Ideja je, da bi bil to dvodnevni projekt. V prvem dnevu bi se dobili mladi, ki bi med sabo prediskutirali vse, kar jih teži in kaj bi si želeli. Drugi dan pa bi se mladi dobili z vsemi, ki so vključeni v njihovo življenje, na primer s predstavniki občine, Zavoda za zaposlovanje ipd. Mladi bi torej lahko neposredno diskutirali z odločevalci. Pri tem nam bo Mladinski svet Slovenije pomagal z moderatorjem in pridobivanjem odločevalcev.

Glede na to, da smo vstopili v novo šolsko in študijsko leto, poglejmo malce nazaj. Katere projekte ste izpeljali v lanskem šolskem letu in kaj nas čaka v tem?
Letošnje šolsko leto smo zdaj že tradicionalno začeli s Festivalom mladih, ki smo ga organizirali drugo leto zapored. Namenoma ga organiziramo v začetku septembra, saj je ideja festivala, da predstavimo mladim, kam vse se lahko vključijo, kaj vse Domžale ponujajo in v katerih društvih in organizacijah se lahko udejstvujejo. Želeli smo imeti svoje soočenje kandidatov za župana Domžal, ampak se je izkazalo, da je odziv kandidatov premajhen. Naše soočenje bi namreč bilo že tretje, ki bi ga organizirali v Domžalah, in marsikdo je rekel, da jim je to preveč, poleg tega pa bi bili samo mladi premajhna ciljna skupina, zato so rekli, da se ga ne bodo udeležili. To ni ravno najboljši pokazatelj tega, koliko pomenimo mladi. Razpisujemo tudi natečaje za najboljši projekt in naj prostovoljca. Drugih večjih projektov pa tekom leta pravzaprav nimamo. Želja po čem večjem zagotovo obstaja. Želimo si, da bi se nekoč oblikovala dolgoročna strategija za mlade v občini Domžale in da bi lahko opravili več pogovorov, analiz. Ampak vedno je težava to, da vsi delamo to bolj ali manj prostovoljno. Vendar tudi to ne bi bila težava, če bi bil odziv z vseh strani dovolj dober. Na Občini Domžale sicer so zainteresirani za kakšne predloge – vsaj kadar se pogovarjamo. Ko pa se je treba česa lotiti, se pa vse skupaj malce ustavi.

tim_600
Sodelovanje z občino torej ni takšno, kot bi si želeli?
V splošnem dajejo vtis, da si želijo sodelovati in najbrž tudi si, saj je Komisijo za mladinska vprašanja pravzaprav ustanovil župan. Vsake toliko časa se dobimo na občini, niti ne vsak mesec, ampak bolj kot ne se mi zdi, da stvari ostajajo pri pogovorih. Mladi si že kar nekaj let zelo želimo mladinskega centra. To je po mojem ena pomembnejših stvari, ki bi jih morali omogočiti mladim – da bi imeli prostor, kjer bi se lahko družili, da bi imeli društva na istem mestu, da bi bil študentski klub na bolj primerni lokaciji, da bi imeli prostor za koncerte, za predstavitev glasbenih skupin, za kreativno izražanje. Občina ima v lasti veliko objektov, ampak vedno pride prej na vrsto kaj drugega. Prav posebej za mlade v Domžalah v resnici ni prostora, kjer bi se lahko družili. Obstaja sicer Center za mlade Domžale, ampak njihov program je večinoma namenjen osnovnošolcem.

Kakšne možnosti sploh imajo mladi za preživljanje prostega časa v Domžalah?
Za šport je ogromno možnosti. Zagotovo smo zelo športna občina, kar se tudi kaže z uspehi naših ekipnih športnikov. Urejene so tekaške in kolesarske poti, ob Bistrici se da zelo dobro rekreirati. Taborniki so pri nas močni, imamo dva skavtska stega. To so možnosti za nekako bolj koristno preživljanje prostega časa, ampak mladi potrebujejo tudi družabno življenje, zabavo. Tega je v Domžalah premalo. Že dolgo se govori o nekem kinematografskem centru, pa ga kar ni in vedno se izgovorijo, da imamo enega že v Kulturnem domu Franceta Bernika. Ampak tja še študenti zaidemo redko, kaj šele, da bi dijak ali osnovnošolec rekel, da gre v kino v Kulturni dom Franca Bernika. Potrebujemo prostor, ki bi omogočal delno nadzorovano, ampak še vedno sproščeno druženje. Če se mladi želimo zabavati, moramo v Ljubljano, a problem je, ker je prevoz do Ljubljane v večernih urah slabo urejen. Če že moramo v Ljubljano, da kaj počnemo, naj se uredi vsaj javni prevoz. Zadnji avtobusi gredo prekmalu iz Ljubljane. Dolgo se že govori tudi to, da bi LPP podaljšal linijo do Domžal, a bi morala občina nekaj prispevati zraven in tukaj se je vse ustavilo. Mislim, da je zelo pomembno, da lahko v svoji občini preživljaš večino prostega časa. S tem ustvariš tudi nekakšno zavest oziroma pripadnost svojemu kraju, pa tudi mladi se na račun tega lahko hitreje osamosvojijo in postanejo bolj odgovorni. In to bi moral biti cilj. Če živimo pri mamah do 30. leta, ima občina zelo malo od nas, ker ničesar ne dajemo od sebe. Moral bi se zavedati tega in težiti k temu, da se mladi čim prej osamosvojijo, jim ponuditi načine, kako postati aktivni in odgovorni.

V katerih primerih se mladi lahko obrnejo na vas?
Na nas so se na primer obrnili, ko so želeli dobiti prostor za športne dejavnosti. Naš glas je malce močnejši, zato lažje dosežemo kaj takega. Problem je, ker vključujemo samo tiste člane, ki so že angažirani in vključeni v katero izmed organizaci ali društev. Višji cilj je, da vključimo tudi tiste, ki še niso nikjer angažirani, da pridobimo mladino in jim pokažemo druge alternative za preživljanje prostega časa. Tega žal še ne dosegamo, tako da smo bolj kot ne tukaj za naše članice.
Posamezniki se načeloma ne obračajo na nas, saj nas niti ne poznajo, kar je škoda. Trudili smo se, da bi povečali našo prepoznavnost, naredili smo zgibanke, koledar in podobno, ampak mladi niti ne vejo, da MSD sploh obstaja in kako bi si lahko z njim pomagali. Lahko bi jim pomagali, če bi imeli na primer težave z iskanjem stanovanja ali kaj podobnega. Saj ne, da jim mi znamo poiskati stanovanje, ampak bi jim pa znali svetovati, na koga se lahko obrnejo. Na nas se lahko obrnejo na primer tudi mlade družine ali tisti, ki imajo težave z zaposlitvijo. Mogoče to najbolje opiše projekt, ki smo ga izvajali pred dvema letoma in je bil financiran tudi iz evropskih skladov. Imenoval se je Infotočke. Naša vizija je bila, da bi na enem mestu ponudili informacije o omenjenih stvareh – zaposlovanje, stanovanjska problematika, zdravstvo, prosti čas. Pripravili smo si tudi gradiva, imeli usposabljanja, nato pa smo dvakrat na teden odprli pisarno in čakali, da bo kdo prišel. Zaradi slabega odziva, rajši ne povem, kako zelo slabega, smo po slabega pol leta ugotovili, da nima smisla nadaljevati s projektom.

Kako je biti mlad v tem času?
Veliko se govori, kako hudo brezposelni smo mladi, da dolgo živimo pri starših. Položaj trenutno ni ravno najboljši, zagotovo ne. Ravno danes sem računal, da če bi si želel kupiti hišo za 200.000 evrov, bi moral 30 let na stran dajati 500 evrov na mesec. Kdo da lahko 500 evrov na mesec na stran? In to trideset let, vsak mesec. Sami si po takšni ceni najbrž ne bomo mogli kupiti stanovanj, je pa zelo pomembno, da gremo na svoje in zaživimo lastno življenje. Položaj torej ni najboljši in dela se premalo, da bi se izboljšal – tako s strani države kot tudi na občinski ravni. Bolj bi morali spodbujati podjetništvo, inovativne ideje, neprofitna stanovanja za mlade družine … Pravzaprav te je kar strah imeti otroka, če veš, da boš moral potem z otrokom živeti doma, kar ni najbolje. Marsikatera občina daje prispevke mladim družinam, v Domžalah je s tem bolj slabo. Absolutno bo treba na tem področju še veliko narediti.

Lara Srša

Oglasno sporočilo