Marko Kovač: »Gasilstvo je tudi šola za življenje«

2632

Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 23.oktober 2014

Z Markom Kovačem, poveljnikom Prostovoljnega gasilskega društva Domžale – mesto, smo se pogovarjali ravno na dan, ko so okolico Domžal, predvsem Ihan in Dragomelj, prizadeli močni nalivi. Kot vedno so od ranega jutra pomagali tistim, ki jim je voda zalila hiše ali pisarne. In kot vedno so bili oni tisti, ki so prvi in brez pomisleka priskočili na pomoč.

Najbrž je tudi to eden izmed razlogov, da se besedi gasilci in junaki vedno večkrat pojavita v isti povedi. Ker se ravno končuje konec meseca požarne varnosti, se nam je to zdela odlična priložnost, da zvemo kaj več o delu, ki ga opravljajo gasilci.

Predstavite nam na kratko PGD Domžale – mesto.
Prostovoljno gasilsko društvo obstaja od leta 1880, torej bomo naslednje leto praznovali 135-letnico obstoja. Društvo se ukvarja z reševanjem ljudi, premoženja, živali … Z vsem, s čimer se gasilci pač ukvarjamo. Na pomoč pridemo katerikoli dan ob katerikoli uri, kadarkoli nas ljudje potrebujejo. Smo desna roka poklicni enoti Centra požarne varnosti Domžale. V našem društvu je 120 članov in članic, od tega nas je več kot 56 operativnih gasilcev, kar pomeni, da nas toliko aktivno sodeluje pri gašenju požarov, pri poplavah in ostalih intervencijah. Poglavitna stvar, s katero se društvo ukvarja, so požari, čeprav se zadnje čase vedno več ukvarjamo s poplavami, vetrolomi, letos tudi z žledolomom.

Oktober je mesec požarne varnosti. Kakšen je namen tega meseca?
Namen meseca požarne varnosti je predvsem preventivno ozaveščanje ljudi o tem, kako ravnati, da do posameznih nesreč ne prihaja; predvsem da ne prihaja do požarov. Podučimo jih, kako se lahko zaščitijo pred vodami, če živijo na poplavnem območju in kako odreagirati, če pride do požara – da poizkusijo določene stvari postoriti sami, če je to seveda mogoče. Če ni, jim svetujemo, naj pokličejo gasilce. Gre torej za to, da jim poskušamo razložiti, kako ravnati, da do nesreče ne bi prišlo in kaj naj storijo, če do nje kljub vsemu pride.

Kakšne aktivnosti ste izvajali v tem mesecu?
Imeli smo dan odprtih vrat. Obiskali so nas otroci iz šol in vrtcev, da smo jim predstavili društvo. Izvedli smo tudi nekaj vaj, med drugim načrtujemo občinsko vajo, ki se bo izvajala v Krtini. Scenarij vaje bo, da se je porušil Gradiški jez. V tem mesecu smo izvajali tudi vaje evakuacije večjih podjetij, trgovskih poslopij, šol in vrtcev.

Kdo lahko postane prostovoljni gasilec?
Prostovoljni gasilec je lahko vsak državljan Republike Slovenije, ki ni (bil) pravnomočno obsojen. V društvo lahko vsak pristopi ali izstopi, kadar želi. Obveznosti ob vstopu v društvo sta letna članarina in samopomoč, ki ni nujna, je pa priporočljiva, saj društvo nudi to pomoč članom ob nesreči oziroma če je član v finančni stiski in potrebuje denarno pomoč.

Kakšna je razlika med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci?
Kar se tiče dela, razlik načeloma ni. Ko smo na intervenciji, ni razlik, saj delamo vsi isto stvar. Razlika je, da prostovoljni gasilec v določenih primerih na kocko postavi tudi svojo službo, v kolikor mu delodajalec med službenim časom ne dovoli odhoda na intervencijo. Poklicni gasilec je plačan za svoje delo, to je njegova služba, medtem ko ima prostovoljni gasilec službo, gasilstvo pa je njegova dodatna dejavnost, ki jo opravlja prostovoljno, torej zanjo ne prejema plačila. Na srečo nas je v našem koncu še vedno dovolj prostovoljnih gasilcev, ki delamo v domači obrti, pri ostalih pa imajo delodajalci še vedno toliko posluha, da jih spustijo na intervencije, če je to nujno potrebno. Razlika je tudi ta, da ko pride do nesreče, na intervencijo najprej pošljejo poklicno gasilsko enoto, nato pa na podlagi prijave in obsežnosti nesreče dodatno aktivirajo enote, ki jih potrebujejo na kraju dogodka.

Kako poteka intervencija?
Center požarne varnosti dobi klic, oceni resnost dogodka, nato pa v istem hipu aktivirajo še domače društvo ali dodatno pomoč drugih društev, če je to potrebno. Najprej aktivirajo domače društvo. Gasilci preko pozivnikov, mobilnih telefonov, po novem tudi prek SMS-ov, dobijo sporočilo, se odzovejo in pridejo v društvo, kjer se oblečejo v gasilske uniforme, javimo izvoz in gremo na kraj dogodka.

To torej dejansko pomeni, da prostovoljni gasilci v trenutku zapustijo iz rok vse, kar počnejo v trenutku poziva, in prihitijo na postajo?
Tako je, če je to seveda možno. Za enkrat so nam delodajalci na srečo še dovolj naklonjeni, da s tem običajno ni težav.

Dobite kdaj tudi kakšne klice za dogodke, ki niso ravno potrebni intervencije?
V določenih primerih bi ljudje kakšen klic lahko izpustili in poizkusili narediti tudi kaj sami. Ljudje se morajo zavedati, da sicer smo za vse, ampak imamo tudi mi doma družine in službe in moram reči, da vsak klic, ki ga prejmemo, ni čisto upravičen.

V društvu imate tudi enoto za reševanje na vodi, ob vodi in iz vode. S kakšnimi primeri se srečuje ta enota? Za kaj so zadolženi?
Člani enote so vsi tudi gasilci, to ni specialna enota za reševanje iz, na in ob vodi. V primeru, da pride do določenih nesreč na, ob ali v vodi, aktiviramo njih, ker imajo opravljene izpite za izvajanje tovrstnega posredovanja. Sodelujejo pri vsem, kar je povezano z vodami, saj imajo primerno znanje in obleko za tovrstno posredovanje – če na primer vozilo pade v jezero, reko ali bajer, ali pa če se zamaši most pod Kamniško Bistrico, Pšato, Mlinščico.

Kako pa je z vključenostjo žensk? So med vami tudi gasilke?
Žensk imamo kar nekaj, med njimi sta tudi predsednica in tajnica našega društva. Točnega števila ženskih članic sicer ne vem, jih je pa zagotovo več kot 15. Imamo pet operativnih gasilk, ostale pa pridejo na pomoč oziroma, če ne drugega, nam pomagajo pospraviti dom po intervenciji, pripraviti obleke. Ženske so vedno dobrodošle in jih nikoli ne izključujemo.

Zadnje čase smo priča pogostim ekstremnim vremenskim pojavom, kot na primer žled, poplave, neurja … Je v primerjavi s prejšnjimi leti tovrstnih pojavov res vedno več?
Mogoče sem malo premlad, da bi lahko sodil o tem, ampak je res, da v svojem življenju česa takega, kar se dogaja zdaj, še nisem doživel. V obdobju zadnjih desetih let je bil žledolom, stoletne vode, tudi poplav je vedno več. Mislim, da smo tudi ljudje sami krivi za to, kar se dogaja v naravi.

Ob hujših nesrečah, predvsem naravnih, so večkrat slišane izjave, da ste gasilci še edini v tej državi, ki ste vredni zaupanja. Med ljudmi torej uživate veliko zaupanje. Zakaj menite, da je tako?
Zaupajo nam zato, ker se odzovemo na res čisto vsak klic. Res je tudi, da določena prostovoljna društva prevzamemo določene odgovornosti na terenu, ker imajo poklicna društva državne koncesije za reševanje v prometnih nesrečah in imajo zato na razpolago manj moštev. Zato mi prevzemamo poplave ali prevzamemo vodenje za manjše požare. Če pride do prometne nesreče, morajo biti oni v bazi, saj določena prostovoljna društva (tudi mi) nimamo tehnike, ki bi nam omogočala posredovanje ob prometnih nesrečah.

Se vam zdi, da je vaše delo s strani države ali občine dovolj cenjeno?
S strani države je dovolj cenjeno, čeprav bi bilo mogoče lahko za odtenek bolj. Načeloma pa občine same odrejajo, kako in kaj bo z gasilci. Kar se tiče Občine Domžale lahko povem, da zelo dobo sodelujemo z županom, ker ima velik posluh za gasilce in varnost občanov. Zelo dobro skrbi za to, tako da se načeloma nimamo kaj pritoževati.

Kako pa je s podmladkom?
Predvsem mladino, ki ima željo po gasilstvu, toplo vabimo v naše društvo. Opažamo, da je mladine, ki bi se odločila za gasilstvo vedno manj. Ne vem sicer, kako razmišljajo starši, ampak mi se poskušamo čim bolj ukvarjati z otroki in jih usmerjati na pravo pot. Ni samo gasilstvo, to je tudi šola za življenje.

Lara Srša

Oglasno sporočilo