In če nadaljujem, tudi, če ne zna, je pomembno, da je naš in se bo že naučil… Tako nekako gre vedno po volitvah pri nas. Ko se konča volilna evforija, je čas za sklepanje koalicij in ko se tam razreže volilni plen, se nadaljuje z delitvijo vpliva in stolčkov med izbranci. Tudi Domžalčani smo izvolili in zdaj imamo, kar imamo, nekateri so veseli, drugi osupli, večina pa tako ali tako štiri leta ne bo vedela, kaj ti »njihovi« izbranci počnejo. Imamo namreč enega najbolj neaktivnih občinskih svetov v državi, to je dejstvo.
V preteklem mandatu so se veseljaki dobili dvakrat, trikrat na leto, dvignili roke in podprli tisto, kar je bilo že vnaprej dogovorjeno in se vrnili v varen objem svojih domov. Javnost dela javne uprave je eden bistvenih postulatov demokracije in tudi naša mestna oblast bi morala glede javnosti pojasniti še marsikaj. Ampak če pri samih svetnikih, ki so na sveže prišli v občinski svet, ni prave volje po javnem delovanju, potem seveda volilci potegnejo kratko, oz. morajo oblasti kar na besedo ali pa na promocijske članke v občinskem glasilu verjeti, da delajo odlično in neverjetno uspešno. Tudi zato je recimo zanimivo, kako so si novi svetniki porazdelili mesta v raznih občinskih odborih in komisijah. So za sprejete naloge sploh usposobljeni, imajo izkušnje in dobre načrte ali so položaje zasedli zgolj zato, ker so »naši«. Zato vse izvoljene svetnike pozivam, da javno objavijo svoje načrte in izkušnje, s katerimi bodo v odborih občine prispevali k razvoju in uresničevanju razvojnih idej mesta. Tisti, ki me bo s takšno javno objavo prepričal, da je usposobljen za »oblast«, bo imel mir, ostalim pa obljubim, da vas bomo še kar naprej spraševali, s čim ste upravičili svojo izvolitev v mestno oblast.
Jakob
