V februarju ni bila sklicana seja občinskega sveta zato bi se tokrat dotaknil nove-stare teme, ki jo domžalska politična scena redno uporablja: ureditev centra mesta. Pod to postavko večina Domžalčanov uvršča makadamsko parkirišče med Tušem (Vele) in tržnico, tja pa naj bi spadalo tudi veliko stanovanjsko naselje SPB-1. Verjetno mi ni treba dodatno poudarjati, da sta to dve izjemno priljubljeni temi v vsakem predvolilnem obdobju v naši občini.
Mislim, da smo edino večje mesto v Sloveniji, ki ima v samem strogem centru mesta tak »biser«, kot je makadamsko parkirišče. Seveda se ne da nič narediti. Pa vendar. To je odličen primer slabih odločitev, nesposobnosti in vdanosti v usodo.
Nekateri se še spomnimo, da je na tem zemljišču stalo podjetje Alko, ki je imelo na današnjem parkirišču tudi lepe vinske kleti. In konec osemdesetih se občinski veljaki odločijo, da je tam primerno postaviti hotel, saj so bile Domžale takrat gospodarsko živahno mesto in tudi bližina glavnega mesta je pomagala. Uspe jim narediti samo prvo fazo. Se pravi podreti Alko in zasuti vinske kleti. Potem se projekt ustavi. Ali pomanjkanje denarja ali kaj drugega. Ne vem. Kakorkoli že, kar na enkrat pridemo do makadama. Kakorkoli pogledamo, je bila to slaba odločitev.
Zgodi se privatizacija in kasneje prevzem Napredka in novi lastnik postane Tuš. Pred približno desetimi leti tako Tuš kot tudi občina ugotovijo, da bi bilo smiselno kaj narediti. Tuš je bil pripravljen investirati in občina si je želela urejeni center. Pa vendar. Ni prišlo do dogovora. Ali je Tuš ponujal premalo ali je občina zahtevala preveč? Ne vem. Vem pa, da se niso bili sposobni dogovoriti. In makadam kraljuje naprej.
No in potem še zadnje dejanje te zgodbe. Vsaj za zdaj. Po mojih informacijah je leta 2011 Tuš ponovno izrazil interes, da bi se lotil obnove Vele, predstavili so tudi idejni načrt. Na občinskem svetu je bil sprejet OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt) in v letu 2013 naj bi se začelo z deli. Konec leta 2011 je padla Pahorjeva vlada, poslabša še rejting Slovenije na finančnih trgih in tudi Tuš od takrat naprej vedno težje servisira svoje finančne obveznosti. Ena od žrtev tega procesa je tako tudi projekt v Domžalah. In mi smo to sprejeli. Temu se reče vdanost v usodo.
Naslednja večna tema v Domžalah je SPB. Zgodovina pri tem projektu ni tako pestra, je pa kljub temu izjemno pomembna. Vsem se nam nekako zdi, da občina (in to tista iz osemdesetih) ni imela ravno srečne roke pri izbiri projekta. Dejstvo je, da je vedno več poslovnih prostorov praznih, da pada kvaliteta bivanja, da je izgled vedno slabši, stanovalci pa vse bolj nesrečni. Neenotnost stanovalcev, nezainteresiranost lastnikov stanovanj in pasivnost občine je bilo do sedaj zagotovilo, da se nič ni spremenilo. Do pred kratkim. Vsaj upam. Stanovalci so se končno poenotili in župan je vendarle izrazil interes, da se stvari premaknejo. V katero smer se bo vse odvijalo, pa še ni najbolj jasno. Mislim, da izgovori v smislu, da se ne da, ne bodo več na mestu. Enostavno je potrebno pomagati.
Investirati v ceste in šole ni nekaj kar bi bilo samo po sebi izjemno zahtevno delo. Dosegati dogovor z zasebnimi lastniki in aktivno vodenje občine pa je vse kaj drugega. In našemu občinskemu vodstvu nekako to ne gre od rok.
Uroš Breznik, SD, občinski svetnik
