Lea Nakrst: “Danes te nikjer ne pričakajo s šopkom cvetočih rožic”

1791
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 14.maj 2015

»Hej, det är skönt att vara hemma!«. Tako nas v švedščini pozdravi Slovenka, ki že nekaj let biva na Severu. Čeprav jo ob selitvi na Švedsko ni nihče pričakal s šopkom cvetlic, kot se sama pošali, je na svojo novo domovino zelo ponosna. Ko spregovori o strpnosti, brezplačnem šolstvu, občutku varnosti in odgovornih politikih, jo popolnoma razumemo in ji brez slabe vesti zavidamo to pravljično deželo.

Poleg vrednot, ki bi se jih Slovenci lahko »nalezli« od Skandinavcev, je Lea Nakrst ob zadnjem obisku v Sloveniji, v Domžalskem domu, predstavila pedagoški priročnik, ki naj bi našim šolnikom približal pristop Storyline in popestril njihovo (po)učno prakso …

Nekaj let že živite in delate na Švedskem. Kaj vas je »gnalo« v tujino?
Med Slovenijo in tujino sem bila razpeta veliko let. Na Švedsko sem se selila zaradi ljubezni na Severu in si tam v mednarodnem delovnem okolju poiskala zaposlitev.

Pa ste zadovoljni v novi domovini? Kakšna je Švedska v primerjavi s Slovenijo? Kaj vam je tam bolj všeč oziroma kaj najbolj pogrešate?
Na Švedsko sem se selila zelo »na hitro«. Nekaj dni po selitvi sem že pričela z delom, ki sem si ga poiskala, ko sem bila še zaposlena v Sloveniji. Ko zdaj gledam nazaj, se zavedam, da je bil preskok iz enega konca Evrope v drugega hiter in hkrati zanimiv, razburljiv, na trenutke tudi težaven. Danes te nikjer ne pričakajo s šopkom cvetočih rožic. Moraš biti delaven, trden, ustvarjalen in konkurenčen, saj se v trenutku znajdeš v okolju z novim jezikom, kulturo in načinom življenja. Je pa res, da na Švedskem vsi obvladajo angleško in švedščine za splošno komunikacijo niti ne potrebuješ. Švedska je umirjena, prijazna, odprta in strpna država. Na Švedskem se počutiš varneje v smislu ustvarjanja družine, splošne kvalitete družbe in načina sprejemanja posameznika takšnega, kakršen je. Pogrešam pa spontana srečanja s prijatelji, klepete brez vnaprejšnjega nekajtedenskega načrtovanja, dinamičnost …

Torej jezik ni ovira, ali pač? Govorite Švedsko?
Ob delu sem se učila tudi švedščine in zaključila na stopnji maturitetnega znanja švedščine, kar pomeni, da bi se lahko na Švedskem z mojim znanjem švedščine vpisala v univerzitetne študijske programe s švedskim učnim jezikom. Na šoli, kjer sem zaposlena, sem ves čas v stiku s švedščino, saj je šola dvojezična (švedsko-angleški govoreči jezik). Jezik je pri iskanju zaposlitve lahko velikokrat ovira, odvisno od profila izobrazbe in delovnega mesta. Za splošno vsakodnevno rabo lahko na ulici, v trgovinah, barih kot tudi uradnih institucijah brez težav komuniciraš kar v angleščini. Švedi radi govorijo angleško, od mladih do najstarejših. Včasih jim moramo prav reči, da želimo, da govorijo švedsko, saj želimo biti v stiku z jezikom in se tako učiti jezika.

Ali Švedsko danes štejete za svoj dom?
Rada rečem da imam dva domova – Slovenija je moj »doma, doma«, Švedska je samo »doma«. Kjerkoli sem, se življenje in zgodbe ljudi, ki jih srečujem nekako nadaljujejo.

Pa Švedi poznajo Slovenijo?
Švedi načeloma kar poznajo Slovenijo. Predvsem po športnikih, smučarskih dogodkih v Kranjski gori in mariborski Zlati lisici. Drugače je Slovenija za Švede predvsem tranzitna država, katere lepote si ogledajo na poti proti hrvaškemu morju.

Kot ste omenili, poučujete na mednarodni šoli. So skandinavski otroci kaj bolj pridni od slovenskih?
Skandinavski otroci so v primerjavi s slovenskimi bolj samostojni. Na šoli se vsakodnevno srečujem z otroki iz različnih koncev sveta, različnih kultur in narodnosti. Delo je dinamično in od učitelja zahteva veliko interdisciplinarnosti in razumevanja. V razredu imam učence, ki tekoče govorijo štiri ali več jezikov, kot tudi učence, ki ne znajo ne angleško ne švedsko, zato moram kot učiteljica ves čas iskati poti do učencev in njihovega znanja, kompetenc. V svoji pedagoški karieri sem obiskala že kar nekaj šol po Evropi in nadvse zanimivo je prisluhniti otrokom kot tudi učiteljem, s kakšnimi težavami se srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu. Kjerkoli že si, otroci so otroci, vredni spoštovanja, enakovrednega obravnavanja in nujnega zgodnjega aktivnega vključevanja v družbo.

Intenzivno pa se ukvarjate s pedagoškim pristopom Storyline, ki je izvorno škotski. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Pristop Storyline se je razvil sredi 60-ih let na Škotskem, ko so na podlagi novega kurikularnega zakona pričeli s posodabljanjem učnih načrtov. Nov učni načrt je uvedel nove koncepte – koncepte, ki postavljajo zahteve za interdisciplinarno delo (npr. področja zgodovine, geografije, matematike in znanosti so bila združena v »Okoljske študije«). Pojavila se je dilema, kako naj učitelj ravna v razredu, ko gre za celostno poučevanje vsebin. Potrebovali so neke strategije in modele, ki bi učiteljem omogočili strukturo, na kateri bi lahko gradili svoje ure. Kot rezultat mnogoletnega dela, sodelovanja pedagogov, učiteljev in svetovalcev, se je razvil pristop Storyline, ki gradi na načelu poučevanja kurikularnih vsebin s pomočjo ustvarjene zgodbe, kjer teme iz učbenikov in učnih načrtov »oživijo«. Več o pristopu in razvoju le-tega v Sloveniji si lahko preberete na spletni strani Storyline Slovenija (www.storyline.si)

Na to temo ste napisali tudi priročnik in ga predstavili na Storyline delavnici za učitelje v Domžalskem domu. Kakšni so bili odzivi in kako menite, da bo nov pedagoški pristop sprejela slovenska javnost?
Priročnik je nastajal nekaj let z namenom, da pristop približam slovenskih vzgojiteljem, učiteljem, pedagogom. Znanje, ki sem ga pridobila s študijem v tujini in praktičnim delom v Sloveniji in izven nje, sem želela strniti in ga deliti širše. Gre za prvi priročnik o pedagoškem pristopu Storyline v Sloveniji in zanimanje zanj je veliko. Čutiti je, da si učitelji želijo prevetritve, drugačnega dela in iščejo strategije, ki bi jim pomagale njihovo vsakodnevno pedagoško prakso popestriti in ji vliti kvaliteto. V resnici sam pristop kot tak ni nov, nov pa je v slovenskem šolskem prostoru. Sama verjamem, da vsak učitelj poišče svoj stil poučevanja, s katerim poskuša biti prepričljiv, aktualen in predvsem učinkovit. Meni je pri tem pomagal prav pristop Storyline. In še več – osmislil mi je mnoge pedagoške teorije, o katerih sem zavzeto brala v času študija in so me navdihovale.

Družite se z mladimi in delate s še mlajšimi … kako je za mlado populacijo poskrbljeno na Švedskem? V domači Sloveniji se mladi danes težko znajdejo. Študentje so obdavčeni, po študiju ne najdejo zaposlitve, kasneje ne pridejo do stanovanj …
Mladi po celem svetu se v današnjem času soočajo z nemalo težavami. Švedska pri tem ni nikakršna izjema, le da se morebiti razmere odražajo v nekoliko blažji obliki kot v Sloveniji. Mladi se zelo kmalu odselijo od doma in so manj vezani na dom kot smo tega vajeni v Sloveniji. Delo, ki ga opravljaš kot študent na Švedskem, je v osnovi enakovredno vsakemu drugemu delo, je običajno obdavčeno, si zavarovan in štejejo se leta za pokojnino. Mladi v Sloveniji delajo do 30. leta preko izposojenih napotnic drugih, pravih priložnosti ne dobijo in so bolj kot ne prepuščeni lastni iznajdljivosti in delavnosti. Zelo očitno je, da slovenskemu sistemu kot takemu še ni v interesu, da bi se dejansko stanje izboljšalo, oziroma mu morebiti celo je, vendar vedno znova naletimo na iste zgodbe istih ljudi. Kot da se ničesar ne naučimo. Jaz verjamem, da bi vsak povprečen Slovenec enako rad plačeval davek državi, kot to dela povprečen Šved, če ve, da bi država delovala nemoteno, pošteno in socialno. Povprečen Šved se zavzema za plačevanje davka, saj se zaveda, da ga v zameno za to čaka brezplačno šolstvo, zelo ugodni vrtci, zagotovljeno mesto tamkajšnjih otrok pri vpisu v vrtec, urejen zdravstven sistem itd. Z besedno zvezo »brezplačno šolstvo« imam v mislih resnično brezplačno šolanje osnovnošolskih otrok. Jaz kot učiteljica nabavim celoten material za novo šolsko leto; od zvezkov, učbenikov, likovnega materiala, pisala, radirke … , skratka vse za učence, ki jih bom poučevala. Tudi kosila imajo učenci na voljo v šoli in so povsem brezplačna. Vse na račun plačevanja davka in neokoriščevanja peščice posameznikov z le-tem.

Kako pa na severu občutite gospodarsko krizo? Je tako očitna kot pri nas?
Švedska se je relativno hitro pomaknila naprej. Švedski politiki znajo v ključnih trenutkih stopiti skupaj, saj se zavedajo, da za obstoj, ne samo politični ampak tudi družbeni, v resnici potrebujejo drug drugega.

Pa čem bi se Slovenci torej lahko zgledovali po Skandinavcih?
Z družbenega vidika po tem, da so Skandinavci izjemno strpni in odprti do drugačnih. Zelo neradi obsojajo. S političnega vidika po tem, da švedski politiki prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. Prav zamisliš se, ko na švedskem ugleden politik odstopi, ker s službeno kartico kupi čokolado, v Sloveniji pa brez kakršnega koli občutka za resnični svet, malo manj, kot da pojedo čokolado pred obrazi malega ljudstva.

Kako pogosto se vračate domov?
Domov prijaham navadno za praznike in poleti.

Kaj pa načrtujete v prihodnosti? Se boste kdaj vrnili v Slovenijo, ali nameravate ostati na Švedskem?
Poti si puščam odprte. Velikokrat si rečem, dokler sem v Evropi, sem v resnici doma.

Tjaša Banko

Oglasno sporočilo