Slovenija na razprodaji, je slišati zadnje dni od vsepovsod. Rušijo se naši dragi šampioni, zlate kokoši, ki nesejo zlata jajca, nacionalni ponos je ogrožen… In zombiji marširajo po naši deželici in zahtevajo nazaj delavsko samoupravljanje in socializem…
Veliko vsega je na kupu, in težko bi samo enostavno zamahnili z roko in rekli, “ah, ta politika, saj vsi vemo, da je k…” Ni tako enostavno, tako kot niso bile enostavne odločitve, ko smo se pred 25 leti odločali za samostojno državo, ko smo pričakovali drugačen sistem, demokracijo in seveda švicarske plače. Seveda smo se pri vsem skupaj morda hudo ušteli, videli smo kup neumnosti v tega četrt stoletja. zato me niti ne čudi, da si ljudje želijo “svetlih” časov iz preteklosti. Pa vendar mislim, da ni nobenega res pametnega razloga za to, da bi se vračali nazaj. Kakorkoli obrnemo, imamo zdaj več priložnosti, imamo možnost izbire, in tudi zato je pomembno, da se razbijejo še zadnji monopoli omrežij, ki naše države kar ne izpustijo iz svojih krempljev. Zato je pomembno, da se znebimo večine državnega lastništva v podjetjih, ki jih ne znamo upravljati oz. jih upravljajo ljudje, ki skrbijo le za privilegije izbrane kaste in njihove proračune, medtem ko državi zmanjkuje za ceste, bolnišnice, šole in socialo. Prav omrežja oz. ljudje, ki so ves ta čas uživali privilegije, potegnjene še iz prejšnjega sistema, zdaj zaskrbljeno opazujejo, kako se njihov podsistem seseda. Zato hujskajo ljudi in upajo, da bodo ohranili svoja korita nedotaknjena. Niso krive množice pred parlamentom, ki vzklikajo enkrat ena, drugič druga gesla, krivi so ljudje, ki jih manipulirajo. Ta država si zasluži boljšo prihodnost, mladi v njej si zaslužijo boljšo prihodnost, vsi skupaj si zaslužimo boljšo prihodnost. In da bi to dosegli, moramo najprej opraviti z družbo, kjer iz ozadja še vedno vlada privilegiran razred ljudi, ki na koncu skrbijo le za svojo korist.
Jakob