In prav ta neskončnost možnosti je v kombinaciji z mladostnim entuziazmom in inovativnim pristopom izstrelila mladega Domžalčana naravnost med slavne hollywoodske zvezde.
Ko se je Bor Kankaraš, sicer dijak srednje medijske in grafične šole, prijavil na natečaj za izdelavo napovednika znanega ameriškega filma, se je njegovo življenje bliskovito spremenilo. Nadarjeni mladenič je pometel s svetovno konkurenco in … prišel, videl, zmagal! Za nagrado je odpotoval naravnost na rdečo preprogo, kar mu bo – skupaj z novimi kariernimi priložnostmi – za vedno ostalo v nepozabnem spominu.
***
Našo pozornost si pritegnil že, ko si v Ameriki spoznal slavnega režiserja Davida Ayerja, igralca Brada Pitta in podpredsednika ZDA Joeja Bidena. Kako si se znašel v tej zvezdniški zasedbi?
Vse se je začelo z natečajem za izdelavo napovednika za prihajajoči film “Fury” (Bes, op. a.), česar takrat nisem vzel preveč resno. Bolj za šalo kot zares sem se prijavil na mednarodni razpis Wargaming za izdelavo napovednika za še svež hollywoodski film; gre za domoljubni ep iz časa 2. svetovne vojne, ki govori o petih ameriških vojakih, posadki tanka Sherman in zadnjih dneh vojne. V njem nastopajo uveljavljena igralska imena, kot so Brad Pitt (vodja posadke, imenovan Wardaddy), Logan Lerman, Shia LaBeouf … Filmi s takšno tematiko so me od nekdaj zanimali.
Kako pa si se pravzaprav prijavil na natečaj? Si kdaj pomislil, da utegneš zmagati in prepričati stare filmske mačkone z mednarodnim ugledom?
Za prijavo si moral pravzaprav le objaviti svoj video na njihovih forumih v določenem časovnem terminu. Tako ali tako sem bil na teh straneh pogosto prisoten in tako se je zgodilo – ob pravem času na pravem mestu.
Zame je bila vse skupaj bolj kot ne igra; le kako bi lahko zmagal v mednarodnem merilu med tolikimi tekmovalci, ki so bili v glavnem starejši in bolj izkušeni od mene … Po pravici povedano sploh nisem razmišljal o zmagi, to sem delal bolj za zabavo kot kaj drugega.
Kako so se na tvoj uspeh odzvali sošolci, vrstniki, družina?
Večinoma so potrebovali nekaj časa, da so “dojeli”, kar sem jim povedal (smeh). Nikomur, vključno z mano, prve dni ni bilo “nič jasno”. Spomnim se, kako sem nekega dne ob polnoči pridirjal v mamino spalnico in ji veselo razlagal, kaj se je zgodilo. Seveda me je “pomirila”, da je kaj takega malo verjetno in gre najbrž za kakšno goljufijo oziroma hec … Ko so spoznali, da sem dejansko zmagal na natečaju s takšno konkurenco v svetovnem merilu, je bil ponos seveda nepopisen.
Na šoli nisem povedal nikomur razen bližnjim prijateljem. Recimo temu osebna preferenca. A so kmalu vsi izvedeli, ko je šola objavila moj dosežek na spletnem portalu in oglasni deski. Potem so mi čestitali.
Kako pa si se pravzaprav sploh pričel ukvarjati z videoprodukcijo?
Vse se je začelo kot hobi. Že pri desetih letih sem gledal različne videe in filme in razmišljal, kako jim uspe to narediti. Potem sem se začel učiti na najbolj osnovnih programih. Poskusil sem poustvariti scene iz filmov, ki so se mi zdele zanimive. Z leti so se ti osnovni programi spremenili v programe, ki jih uporabljajo v studijih Universal, Paramount, Warner Bros itd. Vsega, kar danes znam, sem se naučil sam ali pa prek spleta. Tako da bi lahko rekli, da sem za videoprodukcijo navdušil samega sebe. Stvari, ki jih lahko narediš s premikajočo se sliko in zvokom, so neskončne. In misel na to me žene, da se še naprej učim in nadgrajujem svoje znanje.
Kot si omenil, si tudi sicer ljubitelj vojnih filmov … ?
Res je. Takšne filme rad gledam že od malega in z veseljem jih bom spremljal tudi v bodoče.
Imaš v svetu filma kakšnega vzornika?
V filmskem svetu nimam nobenega vzornika, ne želim se ozirati na druge. Edini vzornik, ki ga imam, je moj oče.
Verjetno se spominjaš, kakšni so bili občutki na rdeči preprogi?
Na rdeči preprogi sem bil sproščen, v tistem trenutku se mi to ni zdelo nič posebnega. Pogovarjal sem se s predstavniki Wargaminga, igralci, režiserjem in ostalimi udeleženci …
Med vsemi tistimi bliskavicami, kamerami in fotografi sem se počutil čisto domače. Toda nekaj ur kasneje, ko sem ležal v postelji in premleval zadeve, sem se vprašal, če se je vse skupaj v resnici zgodilo (smeh).
Kakšen vtis so nate naredila znana hollywoodska imena?
Name niso naredili nobenih posebnih vtisov, samo potrdilo se je, da so res samo ljudje, tako kot mi. Z njimi sem se pogovarjal sproščeno, brez zadržkov, tudi heca ni manjkalo. Vesel sem, da sem se dobro naučil angleškega jezika predvsem prek računalnika in spletnih povezav, ko ure in ure komuniciram s celim svetom, zato mi pogovor z njimi ni povzročal nobenih težav. Spoznal sem vseh pet zvezdnikov filma, vključno z Bradom Pittom. To me je zelo presenetilo, ker sem pričakoval, da se igralci ne bodo družili z nami, gosti. Vendar so se sproščeno sprehajali po sobi in kdor koli je želel, je lahko stopil do njih.
V kakšen spomin pa se ti je vtisnila Amerika? Kako bi opisal to izkušnjo?
Amerika je bila milo rečeno neverjetna izkušnja! Videl in izkusil sem toliko novih stvari, da mi je odprlo pogled na ves svet in spremenil sem svoje mišljenje o ZDA. Nikoli ne bom pozabil trenutkov, ko sem se s taksijem vozil po New Yorku in izstopil na Times Squaru. Že sama velikost mesta me je presenetila, potem pa so tukaj še ogromne množice ljudi, neverjetno velike zgradbe in nasploh povsem drugačno okolje …
Ti je zmaga na natečaju morda odprla kakšna nova vrata, prinesla novo sodelovanje … ?
Ja, spletle so se neke nove vezi, dobil sem tudi že neke ponudbe … A o tem še ne bi preveč govoril, naj vse pride ob svojem času …
Se boš tudi v nadaljevanju posvetil videoprodukciji? Boš po končani srednji šoli ostal v Sloveniji, ali nabiral izkušnje v tujini?
O tej temi imam še vedno mešane občutke, ampak verjamem, da se bom, ko bo čas, odločil za pravo pot. Vsekakor pa bom ostal pri videoprodukciji, ki me resnično privlači. Tako ali tako pravijo, da si najbolj uspešen vedno ravno v panogi, ki jo jemlješ tudi kot hobi in veselje.
Kaj počneš v prostem času? Najbrž ga veliko preživiš za računalnikom …
Poskušam delati in se naučiti kaj novega za računalnikom, vendar me zastarela oprema pri tem že omejuje. Zato delam na tem, da si jo posodobim. Seveda pa potrebujem tudi drugačne vrste razvedrilo, tako rad kolesarim, tečem in se družim s prijatelji.
Tjaša Banko
Na rdeči preprogi
Intervju na rdeči preprogi
Kraj premiere
Lastnik WarGaming-a
Direktor FURY-ja