Jože Nemec, arhitekt: »Domžale so nastale bolj ali manj naključno«

3260
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 17.september 2015

Mnogi Domžalčani poznajo Jožeta Nemca kot zavzetega borca za urejeno in zeleno mesto, kot tistega, ki se večkrat oglaša v pismih bralcev ali ob drugih priložnostih, ko opozarja na pomanjkljivosti in napake strokovnih služb ali občinskih načrtovalcev urbanizacije naše občine.

Po stroki je arhitekt, živi v Domžalah, tudi njegovi mladostni spomini ga vežejo na to okolico, saj je bil rojen v Dobu; zato je razumljivo, da se ga urejanje kraja in problematika s tem v zvezi močno dotakne, še zlasti takrat, ko zaznava, da gredo stvari narobe.

_____________________________________________________________________

Bralci lokalnih in drugih časopisov lahko večkrat preberejo vaša tehtna razmišljanja, običajno v Pismih bralcev, nekje sem zasledila podatek, da ste pred leti sodelovali tudi pri urejanju prostora občine Domžale.
To je zmotno prepričanje, nikoli nisem sodeloval pri urejanju prostora, bil pa sem občinski svetnik v prvem sklicu Občinskega sveta novonastale občine in istočasno član Odbora za okolje in prostor pri tem svetu. Takrat sem bi pa res posredno vključen v okoljsko problematiko.

Domžale se že vrsto let soočajo z dejstvom, da nikakor ne morejo zaživeti kot mesto, da zaman kličejo mestni utrip, če bi uporabili poezijo, bi rekli, da iščejo svojo dušo. Kje vi, kot arhitekt in poznavalec kraja, vidite rešitev za to večno vprašanje: kaj manjka Domžalam, da postanejo mesto?
Domžale so nastale več ali manj naključno, nikoli niso premogle resnega arhitekturnega načrta; rešitve, ki so se zgodile, pa so bile v glavnem kar ponesrečene. Kar poglejte: porušili so vsaj dve lepi secesijski stavbi: lepo Majheničevo vilo in Polakovo tovarno. Pa še nekaj, s čemer se morda mnogi ne bodo strinjali: porušili so staro tovarno Alko v centru Domžal. Saj ne da bi bila stavbno tako zelo pomembna, da bi jo ohranjali kot nek spomenik, ampak če bi delali po principih, ki veljajo v svetu, bi iz tistih prostorov ob primernih gradbenih posegih lahko naredili čudovito pokrito tržnico s številnimi majhnimi lokali in prodajnimi prostori. Ta stavba bi tako ostala spomin na neko davno dogajanje, na nek čas. Vsako mesto je organizem, ki raste, vsaka stavba je pričevalec nekega obdobja, na ta način se tvorijo mestna jedra.
Taka izgubljena priložnost je tudi stavba poleg občine, v kateri je pred časom posloval Kovinar. Ta stavba ima tako čudovito lego, da bi bila lahko imenitna mestna gostilna, sedaj pa stoji prazna in propada. Nasproti občine stoji lepa vogalna stavba, kjer je sedaj banka in razne pisarne, jaz pa mislim, da je kot nalašč prostor za mestno kavarno z vsem, kar taka kavarna lahko nudi. Kavarna je prostor za druženje, za branje časopisa in klepet s prijatelji, prostor, kjer lahko v živo poslušaš glasbo, morda klavir ali drug inštrument, kavarna je del mesta, banka pa je poslovni prostor, ki je lahko v kateri koli stavbi.

Ali je SPB1 stavba, ki bi ji lahko rekli, da je mestotvorna?
SPB1 je močno ponesrečena stavba; pa ne samo po videzu, saj je fasada že dotrajana, notranje pasaže so v slabem stanju. Vidi se, da je bila že gradnja sama taka, da je sledila čim cenejši izvedbi, vendar ima tri hujše pomanjkljivosti: energetsko je popolnoma neučinkovita in potrebna sanacije, ogrevalni sistemi so potratni in požarna varnost je neustrezna. Pa še sama konstrukcija je vprašljiva, saj rjavi in bi bila potrebna obnova.

Kaj pa bi lahko pohvalili v Domžalah? Gotovo so tudi stvari, ki so vredne pozornosti in pohvale.
O, seveda, kar nekaj stvari je pohvale vrednih. Na prvo mesto bi postavil obnovo kulturnega doma, ki daje Domžalam vse možnosti za kulturno življenje. Tu se vrstijo odlične scensko gledališke in filmske predstave, tako da je za kulturo res poskrbljeno. Sem lahko vključimo tudi likovno razstavišče in redno likovno dogajanje v galeriji. Naslednje pohvale vredno je dejstvo, da so Domžale dobile zelene površine, kot je Kamniška Bistrica, zelena os regije, ki je sedaj podaljšana okoli Šumberka. To je res velika pridobitev, ki jo koristijo stari in mladi skozi vse dni v letu. Treba je pohvaliti tudi urejene kolesarske poti po mestu in še kaj bi se našlo, vendar je ta trend treba nadaljevati.
Opažam, da so ljudje zelo kritični do novega vhoda v občinsko stavbo. Meni osebno se zdi, da je čisto korektno napravljen in nimam kakšnih pripomb. Arhitekt se je skušal prilagoditi obstoječi stavbi in detajlom, ki jih je bilo potrebno rešiti ter umestiti klančino za invalidski dostop. Morda s tem portalom res stavbo malce »vleče na nos«, ampak se mi zdi ta obstoječa rešitev dokaj uspešna.

Ko sva že pri domžalskih stavbah, morda bi lahko pohvalili tudi ureditev Janežičeve vile in stare knjižnice?
Že, že, ampak morali bi umakniti svetlobne napise, to je nesprejemljivo. Druga stvar pa je popolno asfaltiranje okolice brez kakršne koli zelene površine. Veljavni občinski odlok določa, da mora biti najmanj 10 odstotkov pripadajočega zemljišča urejenega kot zelenica. To so pomanjkljivosti, ki motijo. Po drugi strani pa moram pohvaliti ureditev Ljubljanske ceste mimo Lekarne Flerin in proti Stobu, kjer so zasajena drevesa, kar deluje kot nekakšna zelena aleja.
Prazna stoji tudi hiša bivše Metalke, kjer bi morda prostor, obrnjen na cesto z velikimi izložbenimi okni lahko uporabili za stalno razstavo likovne zbirke, ki jo ima občina v depojih ali pa kako drugače uporabili ta prazen prostor ob cesti. Škoda je, da stoji prazen lokal na tako lepi lokaciji, saj bi se najbrž marsikdo ustavil in si pogledal razstavo.

Kako pa komentirate na novo odprto garažno hišo v Domžalah? Bo služila svojemu namenu?
Mislim, da je ta stvar postavljena brez pravega koncepta. Mnogo študij je bilo že narejenih, ki so brez realizacije obležale v predalih. Če bi resnično želeli sistem »pripelji in odpelji se«, bi morali zgraditi tudi avtobusno postajo in urediti železniško postajališče. Če se samo spomnim, koliko je bilo govora okoli urejanja Kolodvorske ulice in načrtov, da bo tam nastala mestna ulica, je na koncu koncev nastalo nekakšno parkirišče. Teh parkirišč je odločno preveč, prostor je preveč dragocen, vse to bi moralo biti v podzemnih garažah.

Kakšno pa je vaše mnenje o izrabi prostora, tu mislim na načrtovane stanovanjske soseske in vedno nove trgovske centre?
Nova strategija prostorskega razvoja načrtuje preko 300 hektarov novih površin za pozidave na območju domžalske občine. V vseh predelih občine naj bi se širila nova naselja v območje kmetijskih zemljišč, kar je zelo narobe. Stališča soglasodajalcev so sicer, kot slišim, negativna, vendar občina bo to poskušala doseči. Na območju Vira potekajo že priprave za gradnjo trgovskega centra Qulandija, kar je nesprejemljivo, saj imamo trgovskih ponudnikov več kot dovolj, kupna moč prebivalcev pa pada.

Gradnja poslovne cone Želodnik pa je projekt, kateremu sam nasprotujem vsaj iz dveh razlogov:
Gre za drastičen poseg v okolje, kjer so rastišča zaščitenih rastlin in kjer je območje Natura 2000, še bolj pomembno pa je to, da so močvirna tla pravcati pivnik za vse narasle vode, ki nastanejo ob deževjih. Glede na to, da je predvidenih vsaj 80 ha utrjenih asfaltnih površin in streh, bo voda imela zaprto pot in bo predstavljala veliko nevarnost za naselja od Doba do Podrečja. Predviden je sicer zadrževalnik, vendar to ne bo ustavilo voda, ki nastajajo ob velikih deževjih, kakršnim smo sedaj priča.

Če se povrneva nazaj k pomanjkljivostim, ki jih imajo Domžale in se zaradi tega zaman trudijo postati »mesto«, kaj bi še omenili?
Ja, res je nekaj takega, kar me še žuli. Vsako mesto ima kakšen vodnjak, živo, tekočo žuborečo vodo, ki simbolizira življenje. V parku za občino stoji skulptura – vodnjak, vendar brez vode. Pa se sprašujem, ali je to prevelik strošek za občino? Tudi to bi pripomoglo k »mestnosti« Domžal. Pogrešam tudi kakšen kip, skulpturo, umetniško delo na javnem mestu, kot del mestne kulture.
Pa še nekaj se mi zdi nujno, tudi glede prometne varnosti: mislim, da bi občina morala pridobiti soglasje železnice za izgradnjo podhoda pod tiri med kompleksom SPB1 in delom Domžal na drugi strani tirov. Tam se vsak dan mučijo prebivalci, večinoma starejši ljudje in prečkajo železniške tire, saj od občinske stavbe pa vse do Rodice ni prehoda čez tire. Menim, da bi to bilo nujno potrebno.

Tole zadnjo misel našega sogovornika bomo prenesli občinskim svetnikom kot pobudo za ukrepanje v naslednjem proračunskem obdobju.

Danica Šraj

Oglasno sporočilo