»Nadzorni odbor spominja na brezzobega tigra: lahko renči in daje glasove od sebe, zares ugrizniti pa ne more!«

0
1720
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE; 2.oktober 2015

Občina Domžale, sestavljena iz 13 krajevnih skupnosti in s površino dobrih 72 kv.km, si je prizadevala pridobiti status mestne občine, vendar je vlada RS leta 2009 zavrnila ta predlog, ker občina ni izpolnjevala enega od pogojev, to je več kot 15.000 delovnih mest, kar lahko preberete na straneh Wikipedije.

No, ta pogoj bo čedalje težje dosegljiv, saj je od takrat izgubljenih še mnogo delovnih mest (Helios, Tosama, Lip….), so pa nekatere stvari postale »stalnice«, kot na primer število in struktura občinske uprave, nerešeni ureditveni problemi (SPB, Univerzale, Ten-ten…), stanovanjska problematika (neprofitna stanovanja…), skrb za občane s socialnega dna in še mnogo podobnega bi se našlo. Zato smo k pogovoru povabili predsednika Nadzornega odbora občine Domžale, gospoda Boruta Kurmanška, da bi ga povprašali o tem, kako poteka nadzor nad delom in poslovanjem občinske uprave in njenih organov na čelu z županom, pa tudi krajevnih skupnosti, javnih podjetij in zavodov, katerih solastnik ali ustanovitelj je občina.
Po podatkih, ki so dostopni na spletni strani občine, Nadzorni odbor, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, sestavlja 9 članov, od tega predsednik iz opozicijske stranke SDS ter podpredsednik iz sestave koalicijske stranke DeSus. Kar trije člani so iz županove stranke, kar bi se lahko razumelo nenavadno, če ne celo kontradiktorno. Zunanji opazovalec bi pogrešal predstavnika civilne pobude.

__________________________________________________________________

Kakšna je vloga nadzornega odbora v občini?
Nadzorni odbor ima kot najvišji organ nadzora javne porabe naslednje pristojnosti:

  • Opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
  • Nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskega denarja
  • Nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Po poslovniku NO sprejme letni program, ta pa obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa in vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko vključimo tudi druge nadzore, s programom pa moramo seznaniti občinski svet in župana. Za samo delo in potek nadzora oblikujemo delovne skupine, sestavljene iz treh članov.

Na podlagi česa so izbrani posamezni subjekti za nadzorni pregled?
Kot že rečeno, obvezno vsako leto vršimo pregled zaključnega računa in razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem . To je naša obveza po poslovniku. Vsekakor pa vsako leto opravimo tudi pregled na tekočim poslovanjem, za vse ostale preglede pa se odločimo na podlagi skupnega dogovora članov NO. Tu lahko sledimo informacijam s terena ali iz javnih sredstev informiranja, odvisno od primera do primera. V letošnjem letu, recimo vršimo nadzor več krajevnih skupnosti z vidika delitve sredstev.

Kakšne napake je recimo Nadzorni odbor odkril v prejšnjem mandatu in kakšne sankcije so bile uvedene?
NO je ugotovil več nepravilnosti, od katerih bi predvsem izpostavil sledeče:

  • izdatki, ki niso temeljili na verodostojnih knjigovodskih listinah (računi brez specifikacije, itd.
  • javna naročila male vrednosti nad 20.000 EUR niso bila objavljena na portalu javnih naročil,
  • napačno knjiženje oz. evidentiranje posameznih poslovnih dogodkov,
  • neupoštevanje načela ekonomičnosti in transparentnosti,
  • naročanje blaga brez pisne pogodbe ali naročilnice,
  • plačevanje obveznosti pred prevzemom blaga ali storitev,
  • nespoštovanje obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
  • izplačila brez ustreznih pravnih podlag.

Posebnih sankcij mi ne moremo izvajati, izdajamo le priporočila in mnenja, realizacijo priporočil in njihovo odpravo nato tudi spremljamo.

Bi glede na to, da redko katere napake pridejo v javnost lahko sklepali, da posamezne službe ali zavodi v občini ne delujejo transparentno? Da se stvari pometajo pod preprogo?
Moram reči, da smo vse napake, ki smo jih odkrili pri našem nadzoru, obravnavali v skladu z poslovnikom, ki nalaga nadzorovanim osebam, da v okviru svojih pristojnosti upoštevajo priporočila in predloge Nadzornega odbora. Naj jih nekaj naštejem:

  • Negospodarno ravnanje v primeru projekta nadgradnje CČN v letu 2012, kjer smo predlagali, naj glede na pomembnost tega projekta vodstvo občasno sklicuje skupščino, na kateri posebej obravnavajo stanje poteka, poročevalec pa naj bo vodstvo CČN. Poseben poudarek naj bo namenjen pregledu uresničevanja preteklih sklepov, preverijo pa naj tudi aktualna pooblastila na prvi skupščini. Vodstvo CČN pa smo zadolžili, da pripravi alternativni scenarij poslovanja v primeru, da bo prijava za kohezijska sredstva neuspešna. Posledično je bila sprejeta odločitev, da občine same pristopijo k financiranju in izvedbi investicije v višini dobrih 15 milijonov evrov.
  • Menili smo, da investicija ni bila optimalno vodena, zato obstaja verjetnost, da bodo sredstva financirale ustanoviteljice same oz. uporabniki skozi ceno izvajanja gospodarske javne službe čiščenja odplak. NO je ocenil, da je takšno vodenje investicije kazalo že znake negospodarnega ravnanja.
  • Krajevne skupnosti niso imele sprejetih kriterijev za sofinanciranje društev;
  • Prav tako se je pokazalo, da so imele KS vsaka svoje cene za izvajanje in opravljanje pokopališke dejavnosti. Krajevne skupnosti so izvajanje in opravljanje pokopališke dejavnosti opravljale z Odlokom o gospodarskih javnih službah. Občina Domžale je nato izvajanje gospodarske javne službe na vseh pokopališčih zagotovila v skladu z ZGJS in odlokom o gospodarskih javnih službah. Prav tako je sprejela odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč ter s 1. 1. 2014 dejavnost prenesla na JKP Prodnik.
  • Opozorili smo tudi na uporabo službenih vozil, saj občina ni imela veljavnega splošnega akta, ki bi urejal vprašanje pridobivanja in uporabe službenih vozil.

Tudi v večjih medijih smo lansko leto lahko prebirali o nepravilnostih pri uporabi občinskega vozila Audi Q7 (županovo vozilo). Občina Domžale je izkazovala uporabo osebnega vozila izključno v službene namene, župan pa je službeno vozilo uporabljal tudi v dneh odsotnosti zaradi koriščenja dopusta in v dneh odsotnosti zaradi bolniške. Ugotovitve je NO prijavil pristojnim institucijam.

Ali v občini sploh obstaja nadzor, kaj vse bi lahko bilo postorjeno, pa ni bilo (zaradi površnosti, malomarnosti ali opustitve potrebnega ravnanja)? Ali sprejem slabih in nepravilnih odločitev nadzirajo in kaznujejo zgolj volivci na naslednjih lokalnih volitvah?
Delo župana in njegovih sodelavcev nadzorujejo samo in edino le volivci, ki spremljajo njegove obljube in zaveze ter jih primerjajo z izvršenimi.

V kolikor pa gre za izvedena dejstva, kjer so bila porabljena proračunska sredstva, pa aktualno oblast v okviru svojih pristojnosti nadzoruje in spremlja tudi NO, ki je in bo v primeru, da bo šlo za večje kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, oškodovanja premoženja ali zlorabo pooblastil, ukrepal v okviru danih pristojnosti.

Kdo in če kdo nadzira oblikovanje cen CČN in JKP Prodnika glede na to, da sta obe javni podjetji v lasti oz. solastnini občine Domžale? Kot smo lahko videli na nacionalni TV, cene teh storitev močno odstopajo od ene do druge občine v Sloveniji?
Oblikovanje cen CČN in JKP Prodnika potrjuje Občinski svet. Na podlagi te potrditve se je vodarina, omrežnina in čiščenje odplak v letu 2014 postopoma zviševalo in v letu 2015 doseglo polne cene. Tako vsako gospodinjstvo v občini Domžale v primerjavi z letom 2013 plačuje nekaj več kot 200 € na leto več, kar seveda ni majhen strošek.
Menjava cevi je bila glavni atribut in razlog, s katerim so opravičevali dvig cen. Starih azbestnih cevi naj bi bilo po govoricah največ v naselju Dob, čeprav kot vidimo, naj bi te cevi kljub višji omrežnini še vedno ostale nedotaknjene, saj je naselje Dob še vedno tako, kot je bilo pred dvigom cen.

Ali lahko tudi občani podajo predloge za nadzorni pregled? Kako mora biti predlog utemeljen, če je podan recimo s strani civilne iniciative ali posameznega občana?Seveda bomo vršili v okviru časovnih zmožnosti tudi preglede na predlog občanov. Tako bomo izvedli nadzor nad problematiko prevozov otrok v šolo iz KS Ihan. Ugotovili smo, da se s to problematiko soočajo v večini šol, kjer se šolarji vozijo z avtobusi. Pregledali bomo, ali je bil za te prevoze izveden javni razpis, kjer bi lahko dosegli enotno najnižjo ceno, ali pa je bilo odločanje prepuščeno posameznim šolam, da po lastni presoji izberejo prevoznika in se dogovorijo za ceno. Pogledali bomo, zakaj se to ni zgodilo in kje so vzroki, da do navedenega načina izbora ni prišlo.

Komu je Nadzorni odbor odgovoren oz. komu poda poročilo ob koncu mandata? Občinskemu svetu, županu ali tudi javnosti?
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzoča večina članov in sicer z večino glasov. Po končani razpravi se o predlogu pripravi sklep in opravi glasovanje, ki je načeloma javno, le izjemoma tajno, takrat se glasuje z glasovnicami. Nadzorni odbor je pri svojem delu samostojen in neodvisen, o svojih sklepih obvešča Občinski svet in župana.

Če pa Nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo ali računsko sodišče. Hujše kršitve so tiste, pri katerih znesek nepravilnosti presega 2% prihodkov iz bilance zaključnega računa preteklega leta, vse kršitve zakonskih določil, ki se v zakonu štejejo za prekrške, vsa kazniva dejanja in vse nepravilnosti, ki jih člani NO opredelijo kot hujše po kontekstu.
Najmanj enkrat letno pa Nadzorni odbor poda poročilo o svojih ugotovitvah tudi Občinskemu svetu.

S predsednikom Nadzornega odbora občine Domžale se nameravamo v prihodnje še pogovarjati in na ta način spremljati ukrepe in delo občinske uprave in župana na vseh področjih, ki zadevajo življenje občanov.

 Danica Šraj

Oglasno sporočilo