Vsi velikokrat govorimo o ureditvi mestnega centra, o pomanjkanju prostorov za različne družbene dejavnosti kot so prostori za mlade, društva, mlade podjetnike in še bi se lahko našlo. Kaj pa naša dediščina?
Iz tiskane izdaje časopisa št. 18/2015.
Pred kratkim je imela Občina Domžale možnost odkupiti tovarniško območje Univerzale. Verjamem, da vsi občani vemo kje stoji in kakšen je njegov pomen za mesto. Je naravna povezava med centrom mesta in Kamniško Bistrico ter v nadaljevanju s Šumberkom.
Zgodovina prodaj in nakupov Univerzala je dolga in ne bi uhajal v to, kdo je kdaj naredil kakšno napako, da je na koncu vse skupaj pristalo na NLB in, da je bila vrednost celotnega kompleksa v danem trenutku (po mojih informacijah) med pet in šest milijonov evrov. Kasneje je vrednost pač začela padati v skladu s ponudbo in povpraševanjem. Zadnja cena je bila okoli 4 milijone evrov. Kar nekaj svetnikov iz praktično vseh svetniških skupin je v preteklih mandatih dalo pobudo, da se občina resno loti tega projekta. Kaj to pomeni?
V prvi vrsti bi morali oceniti ali občina z več kot 30.000 prebivalci potrebuje takšen objekt? Ali že imamo kaj podobnega v Domžalah? Ali imamo v načrtu kaj drugega, ki bi bilo primernejše? Kolikor jaz vem, ne.
Ob tem pa preberemo v enem od glavnih časopisov v državi izjavo našega župana zakaj nismo uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev. Enostavno, ker smo prebogati, čeprav župan vedno govori, da nimamo denarja in pa zato, ker so nas prehitele druge občine. Dobro, o bogastvu zdaj ne bomo razpravljali ampak, da so nas prehitele druge občine?! Le kako se nam to vedno znova dogaja?
O čem sploh govorim? O tem, da enostavno ni vizije razvoja mesta in občine. In to leti na vse najodgovornejše. Vse skupaj zgleda približno tako, da manj ko naredimo manj lahko grešimo. In teh primerov je veliko.
Zadnja ponudba, ki je prispela na naslov občine je bila okoli 2 milijona evrov. Mogoče bi morali počakati, da nam jo bodo dali zastonj, pa še takrat nisem prepričan, če bi ugriznili v to. Kot tudi nismo v Kovinarja v začetku leta. Bilanca v letu 2015 je resnično enkratna.
Bomo pa pač pustili, da se vse skupaj vrti, kot želijo drugi, mi se bomo izgovarjali, da se drugače pač ne da, da se sicer trudimo, vendar ne gre. Pa res ne gre?
Uroš Breznik, SD, občinski svetnik
