Na letošnjem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu se je Breda Smolnikar predstavila v debatni kavarni, ki je potekala pod naslovom Slovenska književnost v prevodih. Številni poslušalci so zapolnili prostor in prisluhnili izhodišču debate o kompleksni problematiki prevajanja »eksotične« slovenske literature.
Govora je bilo o dveh odličnih romanih in sicer Ko se tam gori olistajo breze Brede Smolnikar in romanu Angel pozabe slovenske avtorice Maje Haderlap, ki je roman napisala v nemščini, sedaj pa je preveden tudi v slovenščino. Pogovor je vodila Majda Stanovnik, kot gosta pa sta bila poleg Brede Smolnikar še prevajalec dr. Erwin Köstler in dr. Štefan Vevar.
Zelo malo je znano dejstvo, da je domžalska pisateljica Smolnikarjeva pri prevajalcih visoko cenjena, saj je njen roma o brezah že preveden v slovaški jezik (2010) ter v nemščino (2015), izšla sta že romana v srbskem in španskem prevodu, tik pred izidom pa je tudi prevod v francoščino, zamejska Slovenka Jolka Milič pa pripravlja roman za italijansko govorno področje. Erwin Köstler, prevajalec v nemški jezik, je povedal, da ga je ta poetičen roman tako navdušil, da ga je prebral na dušek in se takoj odločil, da ga bo predstavil nemško govorečim bralcem. Na moje vprašanje, če se je za prevod odločil tudi zaradi razvpite sodne kalvarije pisateljice je zatrdil, da ga je zanimal zgolj in samo roman, ki ga je prepričal s svojo literarno govorico in poetiko. Samo prevajanje je trajalo leto dni in je bilo zahtevno zlasti zaradi specifičnosti avtoričinega izrazoslovja in žlahtnega jezika, ki ga je želel ohraniti tudi v prevodu.
Žal se nam, Slovencem, vedno in v vseh obdobjih dogaja, da ne znamo pravočasno ceniti tega, kar imamo doma, na svojem pragu. Najbrž se nam zdi, da ker je ‘naše’, že ne more biti veliko vredno. Tujci nam morajo pokazati in povedati, da tudi na naših tleh lahko zori in uspeva odlična literatura, vredna svetovne pozornosti.
Breda Smolnikar je daleč največ romanov in »pripovedk« izdala v samozaložbi, še zlasti v času njenega sodnega procesa, ko je prepovedan roman izdala v različnih oblikah, da je obšla sodno prepoved. (v zvočni obliki na CD, v knjižni obliki s prebarvanim prepovedanim tekstom, v knjižni obliki z znamenji brez črk itd…). Pisateljica, ki ne dovoli, da bi jo utišali.
Danica Šraj
