Pogovor z direktorico Zavod za turizem in šport v Kamniku, Boženo Peterlin

0
2549

»Kamniškemu turizmu manjka zlasti promocija«

Z letošnjim januarjem je vodenje  Zavoda za turizem in šport v Kamniku prevzela Božena Peterlin, po rodu sicer Domžalčanka,  pogovor z njo daje slutiti predanost in zavzetost za delo na novi funkciji, saj se zaveda, da jo čaka predvsem delo in to čisto neposredno in »na terenu«.  Zavod za turizem in šport pod  svojo streho združuje dve različni dejavnosti , njena naloga in  skrb bo področje turizma, ki je za mesto Kamnik vitalnega pomena, medtem ko bo za področje športa, ki je zelo obsežno in pomembno,  skrbel njen sodelavec z  vso strokovnostjo in profesionalnostjo.

Najprej  vprašanje, ki se mi je porodilo takoj: mar ni nenavadno, da je za mesto direktorice za turizem izbrana Domžalčanka?
Sama temu ne pripisujem nobene posebne teže, menim, da je bilo pri izboru pomembno  vse prej kot to, od kod prihajam. Da so bili pomembni zlasti vizija in strokovnost ter dosedanje delo. Diplomirala sem iz organizacije dela, delovnih izkušenj imam že tudi desetletje in več, to da tudi sicer živim v bližini Kamnika, je zame tudi majčkena prednost, saj že od prej poznam mesto in njegov utrip.

Kakšni so vaši prvi občutki? Kje boste najprej »zgrabili bika za roge« oziroma česa se boste najprej lotili?
Po prvih treh tednih lahko rečem, da je predvsem veliko informacij, da sem se najprej skušala seznaniti s področjem notranje organiziranosti  dela in z ekipo sodelavcev, ki je že doslej zelo dobro delala. Ne želim pa izpostaviti le enega področja, ki bo deležno moje pozornosti, ampak bi izdvojila nekatera najbolj nujna.
Eno takih je promocija. Menim, da kamniški turizem potrebuje več promocije, več in boljše komunikacije z javnostjo, večji poudarek na prepoznavanju vsega, kar Kamnik z okolico ponuja v turističnem smislu. Mnogo od tega je bilo doslej že postorjenega, nekateri projekti so se dobro umestili v turistično ponudbo, vendar bo nujno poseči po bolj, če grobo rečem, agresivnem propagiranju posameznih dogodkov ali  naravnih znamenitosti.  Če informacija ni udarna, potem se v tej poplavi  reklam, sporočil in obvestil  enostavno izgubi in ne doseže svojega namena.
Drugo področje so ponudniki, s katerimi bo treba več kontakta in več sodelovanja. Tu mislim na nosilce hotelske in gostinske ponudbe, že uveljavljenih dogodkov, tu mislim tudi na naravne danosti, ki so premalo izkoriščene: Velika planina, Terme Snovik, naravni gaj Tunjice in še bi se kaj našlo.

Kolikor vem, se je zelo dobro izkazal projekt Okusi Kamnika, pa poletni festival Kam-fest. Imate v mislih še kaj novega?
Da, res je, projekt Okusi Kamnika, ki je tudi  del projekta Okusiti osrednjo Slovenijo v organizaciji Turizma Ljubljana, ki utrjuje prepoznavnost podobe kulinarike osrednje Slovenije, se je izkazal kot zelo dober in ga bomo samo še nadgrajevali.  Kar se tiče Kam-festa, ta poteka v organizaciji kamniškega kulturnega društva Priden možic in smo pri tem zgolj v vlogi soorganizatorja, kar bomo ostali tudi v prihodnje.

Kaj bi izpostavili kot največji turistični  potencial občine Kamnik?
Kamnik je že sam po sebi kot srednjeveško mesto, eno najstarejših v Sloveniji, turistični potencial, ki ga bo v prihodnje nujno potrebno bolj prepoznavno ponuditi  tržišču. Za sedaj so daleč najbolj prepoznavni  tradicionalni Dnevi narodnih noš, ki vsako leto septembra privabijo množice; v to tudi Zavod za turizem vlaga vedno več strokovnosti in znanja s področja ohranjanja kulturne dediščine. Seveda bo treba v prihodnje temu namenjati še več pozornosti, ne samo v komercialnem smislu. Zelo si želimo povezovanja z obrtmi, ki izumirajo in moramo poiskati načine za oživitev  na primer lepo obnovljene in urejene Šutne.

Kako je z oživitvijo Starega gradu? Pa Velike planine?
Stari grad je res boleča točka, kjer Kamnik nima srečne roke. No, to sodi bolj pod občinske projekte, ki jih je treba rešiti zelo hitro, na kratek rok. Cilj je, da Stari grad postane turistična zanimivost, ki bo privabila dnevne turiste, kjer bo tudi gostinska ponudba takšna, kot jo pohodnik ali turist pričakuje. Vsaj kava, čaj ali sok, sendvič ali droben prigrizek. Bo pa seveda potrebno urediti sam objekt, ki je sedaj popolnoma zanemarjen. Nujno  potrebuje dobrega najemnika.
Za razliko od Starega gradu pa je v središču mesta Mali grad, ki je lepo urejen in privablja številne domačine in turiste. Je pa nujno potrebno tudi ta kamniški biserček bolje promovirati in bolj predstaviti javnosti.
Velika planina, deluje dobro  in je turistično aktivna.  Veliko je bilo postorjenega in do začetka glavne sezone se še obetajo nadgradnje ponudbe.

Kamnik oziroma kamniški turizem predstavlja  kljub nespornim turističnim atraktivnostim in naravnim lepotam za občino kar velik finančni zalogaj, saj prav vsak segment potrebuje finančna vlaganja: oživitev Šutne – občinsko subvencijo, Stari grad – finančni vložek, Velika Planina – sodelovanje občine, organizacija prireditev – priliv občinskih sredstev in tako dalje. Ste bili kot Zavod deležni kakšnih večjih proračunskih ugodnosti?
Proračun je bil sprejet že pred  mojim imenovanjem  na to mesto in finančna sredstva so dano dejstvo. Bom pa seveda, ko bomo načrtovali naslednji proračun, predlagala glede na moje ugotovitve in izkazane potrebe, takšno višino proračunskih sredstev za naslednje obdobje, ki bodo »pokrila« najbolj nujne potrebe za izvedbo načrtovanih projektov. Koliko, pa za zdaj še ne morem reči.

Bi lahko kaj povedali o kakšnih konkretnih prihodnjih načrtih, recimo v turistično infrastrukturo, izboljšavo, ponudbo?
Predvsem vidim možnosti v sodelovanju z sosednjimi občinami in predvsem z občino Ljubljana, ki je obenem tudi center turističnega dogajanja. Relativna bližina Kamnika z okolico je lahko tudi velika prednost. Možnosti vidim tudi v sodelovanju z sosednjimi občinami, na primer Domžalami, kjer nas povezuje Arboretum, ki leži v obeh občinah in  pot ob Kamniški Bistrici, ki je resnično povezovalnega pomena.  Sama menim, da bi bilo nujno potrebno to pot čim prej povezati s Kamnikom, saj bi to imelo velik pomen predvsem za občane in enodnevne turiste, kolesarje in rekreativce.
Druga pomembna stvar je ureditev povezovalnih poti do Arboretuma, prav tako velikega pomena je to za občane kot tudi turiste, tako za kamniško kot domžalsko občino, pa tudi za sam Arboretum. Mislim, da so tu velike možnosti sodelovanja v vseh smereh.
Za zdaj bomo delovali v ustaljenih smernicah, razmišljamo o nadgradnji obstoječih projektov, novih v tem letu za gotovo ne bomo začenjali, za drugo leto pa mogoče lahko govorimo o novih projektih, novih izzivih, ki bodo naš prelepi Kamnik z okolico popeljali v večjo turistično in siceršnjo prepoznavnost.

Danica Šraj

 

Kamniški TIC, kjer ima sedež  Zavod za turizem in šport, je dobro založen tudi z klasičnimi razglednicami, kakršne poznamo že desetletja. Sedaj, v času obsedenosti  fotografiranja z mobiteli in ‘selfijev’, ki jih pošiljamo svojim znancem po svetu, je presenetljivo spoznanje, da mnogo turistov seže po razglednici. Direktorica Peterlinova pravi, da ne toliko zaradi pošiljanja pozdravov  po pošti, kot zaradi beleženja informacij, kje vse so bili, kje so se zadrževali, kakšno je bilo videti to in to mesto. Zato ostajajo klasične razglednice s podobo Kamnika še naprej v ponudbi na stojalih TIC-a.

Kot klasična turistična ponudba za tujce ostajajo spominki  s simboli Kamnika; eden takih je »trnič«, izviren spominek Velike Planine, poslikana keramika, majice z napisi ter Svilanitovi izdelki, ki pa nimajo več tiste izbrane dizajnerske žlahtnosti, kot nekdaj. Med spominki je tudi  precej neokusnih kičastih podobic, nageljčkov, punčk, harmonik  in podobnih drobnarij, po katerih pa očitno tujci radi segajo.

TIC je dobro založen s prospekti in propagandnim materialom tako v slovenskem kot  v angleškem in nemškem jeziku, kar daje občutek, da smo v turističnem mestu. Le trafike v Kamniku menda  nimajo, za časopise se bodo morali tujci znajti  kar sami.

tic_tocka1

tic_tocka2