S prvim marcem je mesto direktorice Centra za socialno delo Domžale prevzela Celjanka Anja Osojnik. Sicer magistrica pravnih znanosti ima na področju dela z ljudmi že precej izkušenj, čeprav se je v otroštvu raje posvečala skrbi za živali. Go. Osojnik so že večkrat poskušali »speljali na led«, a se je tam vedno odlično znašla. Kot dolgoletna tekmovalka v hitrostnem drsanju je v celjskem drsalnem klubu namreč tudi vodila treninge in urila otroke v tej disciplini.
Prevzema nove funkcije se veseli in pravi, da nanjo gleda kot izziv. Veliko si obeta od reorganizacije centrov, ki naj bi se (končno) začela v tem letu, ter računa na uspešno sodelovanje z lokalno skupnostjo in Občino.
Od kje prihajate in kako dobro poznate naše mesto?
Prihajam iz Celja. Pot me je do sedaj službeno vodila v Ljubljano, občasno pa tudi na prijateljski obisk v Domžale. Socialne razmere na območju, ki ga pokriva Center za socialno delo Domžale, sem spoznala skozi različna poročila in statistike s podatki o stanju. Z nastopom funkcije se spoznavam tudi s konkretnimi situacijami s terena in si tako ustvarjam celotno sliko.
Kaj ste po izobrazbi in s čim ste se ukvarjali doslej?
Sem magistrica pravnih znanosti. Do sedaj sem bila zaposlena v Direktoratu za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nazadnje kot vodja Upravno pravnega sektorja. Moje delo je pokrivalo predvsem področje pravic iz javnih sredstev, poleg tega pa tudi druge pravne naloge celotnega direktorata. Izkušnje s področja zavodov sem pridobivala kot članica sveta dveh javnih zavodov, centra za socialno delo in varstveno delovnega centra. Že v času študija in tudi kasneje sem pridobila številne izkušnje z neposrednim delom z odraslimi in otroki. Bila sem članica društva Utrinek – Svetovanje in pomoč obsojenim osebam med in po prestani prostostni kazni, ki je delovalo v okviru Centra za socialno delo Celje. Kot dolgoletna tekmovalka sem v drsalnem klubu Celje vodila treninge hitrostnega drsanja ter na šolskih tečajih drsanja učila otroke. Delala sem kot svetovalka v poletnem kampu za otroke v ZDA in se prek Voluntariata udeležila delovnega tabora na Irskem. Prek mednarodnega študijskega programa Zvezne Republike Nemčije za zaposlene na področju socialnega dela sem dva meseca opravljala prakso v Zavodu za otroke v Potsdamu.
S kakšnimi občutki vas navdaja prevzem vaše nove funkcije?
Opravljanje te funkcije vidim kot izziv. Veselim se izkušnje dela na lokalnem nivoju, kjer se socialno delo dejansko izvaja. Poseben izziv vidim v razvoju centra skozi projekt reorganizacije, v izvajanju dodatnih programov socialnega varstva, in v iskanju drugih možnostih za razvoj dejavnosti centra.
Se še spominjate, kaj ste želeli postati kot majhna deklica?
V zelo zgodnjem otroštvu sem želela postati veterinarka, a sem kmalu spoznala, da to ni zame. Imela sem namreč napačno predstavo, da to vključuje le skrb in nego živali. Ko sem spoznala, da ta poklic vključuje tudi kirurške posege, se je moja želja spremenila.
Kaj bodo vaše prioritetne naloge na centru? Želite slediti dosedanji praksi, ali imate v načrtu že kakšne spremembe?
Spremembe so neizbežne, saj se bo na področju delovanja centrov za socialno delo že v tem letu začela reorganizacija, ki bo predvidoma obsegala tri sklope – prestrukturiranje centrov za socialno delo, avtomatizacijo vodenja in izdajanja odločb za nekatere pravice po Zakonu o uveljavljenju pravic iz javnih sredstev ter socialno aktivacijo. Menim, da je v procesu dobro sodelovati od vsega začetka ter proaktivno doprinesti k poteku reorganizacije.
Kakšne so po vašem mnenju zaželene osebnostne lastnosti direktorja CSD oziroma strokovnega delavca, ki se posveča delu z ljudmi?
Zaželene osebne lastnosti obeh profilov so sočutnost, strpnost, potrpežljivost, zanesljivost, doslednost, skromnost, umirjenost in še bi lahko naštevala.
Delo na centrih za socialno delo je kompleksno, zaposleni so pogosto izpostavljeni kritikam javnosti, pa tudi pritoževanju uporabnikov. Menite, da boste kos »zunanjim« pritiskom na vaše delo?
Menim, da bom zmogla tudi ta del funkcije. Zavedam se, da bodo pritoževanje in kritike strank na tako občutljivem področju, kot ga pokrivajo centri za socialno delo, vedno prisotne. Treba se je truditi, da je delo opravljeno strokovno in v skladu z zakonodajo. Kot direktorica moram svojim zaposlenim nuditi oporo in skrbeti, da skupaj dobro in strokovno izpolnjujemo naloge.
Kako ocenjujte delo centrov za socialno delo po Sloveniji?
Delo centrov za socialno delo je strokovno ustrezno, žal pa je na manjših centrih težje zagotoviti specializacijo za vsako področje, ki spada med naloge centrov. Zelo velik delež zaposlenih na centrih trenutno rešuje zadeve v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, obenem pa se večajo potrebe uporabnikov po strokovnih storitvah. Poudarek prestrukturiranja centrov v prvi fazi je zato predviden v izboljšani organizaciji. Načrtuje se vzpostavitev skupnih služb za upravljanje in ureditev enot za nekatera področja nalog na regijski ravni, s čimer se bo znižalo stroške, poenotilo delovanje centrov in omogočilo, da večji delež zaposlenih opravlja strokovne storitve. Na osnovi tega sledijo še spremembe vsebin posameznih področij in razvoj strokovnega dela.
Pa se vam zdi, da so centri v Sloveniji kadrovsko dovolj podprti?
Glede na velik obseg nalog centri niso dovolj kadrovsko podprti. Ni dovolj zaposlenih, ki bi se ukvarjali s »pravim« socialnim delom tj. z izvajanjem strokovnih nalog. Že same organizacijske spremembe centrov naj bi omogočile izvajanje strokovnih nalog v večjem obsegu, poleg tega bi avtomatizacija pri izdajanju nekaterih odločb zmanjšala delež zaposlenih, ki rešuje te zadeve, in bi tako lahko tudi ti izvajali strokovne naloge.
Kako pa lahko spremembe, do katerih bo prišlo z reorganizacijo, vplivajo na domžalski CSD in Domžalčane?
Ko bo reorganizacija izpeljana v celoti, se bo o pravicah po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odločalo hitro, obenem pa bodo strokovne storitve občanom dosegljive v večjem obsegu kot sedaj in z novimi vsebinami.
Ali imate občutek, da je ljudi, ki potrebujejo socialno podporo vse več, ali se število zadnja leta morda zmanjšuje?
Statistika kaže, da je v zadnjih letih število prejemnikov denarne socialne pomoči naraščalo. V letu 2013 je tako povprečno mesečno denarno socialno pomoč prejelo 46.304 prejemnikov, v letu 2014 50.506 prejemnikov, v letu 2015 pa je ta številka še narasla. Narašča tudi število ljudi, ki potrebuje strokovno podporo z izvajanjem strokovnih nalog.
Kako ocenjujete socialno politiko v občini Domžale? Ima naše mesto po vašem mnenju dovolj posluha za ljudi v stiski?
Občina vsako leto v manjšem delu financira zaposlitev invalidne osebe preko javnih del, ki izvaja naloge na centru, poleg tega je v prejšnjem letu namenila sredstva za izvajanje dodatnega programa. Povezanost in dobro sodelovanje centra z občino je zelo pomembno. Prizadevala si bom, da bi od občine prejeli čim več sredstev za izvajanje dodatne dejavnosti. Predvsem bomo ta sredstva potrebovali, v kolikor bi želeli izvajati katerega od programov socialnega varstva, ki jih razpisuje ministrstvo, saj mora del sredstev center zagotoviti iz lastnih virov.
Kdo je Anja Osojnik, kadar ni v službi?
Sem predvsem zelo preprosta oseba, ki svoj čas najraje preživlja z družino in prijatelji. Rada potujem, hodim na izlete in berem knjige. Sicer pa tudi v prostem času iščem nove izzive in izkušnje s področja socialnega varstva, saj me to področje zanima tudi izven službenih obveznosti.
Na kakšen način premagujete stres in obremenitve delovnega okolja?
Najboljši in najhitrejši način za »odklop« in boljše počutje je zame tek v naravi, pohod v gore ali sprehod s psom.
Tjaša Banko
