Povejte nam, kdo je Gregor Vodenik?
Ljubezen do športa me je vodila po poti od atleta do profesorja športne vzgoje in košarkarskega trenerja. S košarko me je zasvojil starejši brat nekje v šestem razredu osnovne šole. Nisem imel možnosti, da bi jo treniral, sem pa zato kot atlet dosegal lepe rezultate in v tekih na srednje proge osvojil nekaj medalj celo na članskih državnih prvenstvih. Verjetno je pomagalo tudi to, da sem pred in po treningu tudi po več ur prebil z žogo na igrišču. Na Fakulteti za šport sem se popolnoma posvetil košarki. Skupaj z bratom in prijatelji smo ustanovili košarkarsko društvo in košarkarsko šolo, ki v sevniški občini uspešno deluje še danes. S fakultete pa sem šel po znanje in izkušnje čez cesto k Slovanu, kjer se mi je odprl nov svet.
Zakaj ste zapluli v trenerske vode?
Z ustanovitvijo košarkarskega kluba v domačem kraju smo mladim odprli možnost trenirati košarko. Za nas je bilo najpomembnejše dati mladim priložnost, ki je sami nismo imeli. Veliko jih še danes igra košarko, Evi Lisec pa je uspel preboj celo do slovenske reprezentance in na najvišji evropski nivo. Čeprav sem zelo rad igral in smo s prijatelji napolnili omaro s pokali iz uličnih turnirjev, pa sem najbolj užival pri treniranju mladih. Ko je prišel čas za izbiro poklica, odločitev ni bila težka.
V nekem intervjuju ste izjavili: “Zavedam se, da le delo z mladimi ter načrtni trening prinaša rezultate na dolge proge.” Ste se zaradi te vaše filozofije odločili za prestop s področja članskih sekcij na področje mladinskih?
To velja za vse kategorije. Kot trenerja me navdušuje rast ekipe in napredek posameznih igralcev.
V čem se vodenje članske ekipe razlikuje od mladinske? Kje vidite pomembne razlike v okviru vašega dela in odnosa igralcev?
Včasih moraš z otroki ravnati kot z odraslimi, z odraslimi pa kot z otroki. Pravila ni, eni želijo odrasti, drugi pa se rajši izogibajo prevzemanju odgovornosti.
Zakaj KK Lastovka? Kako vidite prihodnost mladinske sekcije KK Lastovka s katerimi ustvarjate zgodovino?
Največja prednost Košarkarskega kluba Lastovka je, da je vodstvo kluba zraven s srcem. To pomeni, da imaš kot trener na drugi strani vedno sogovornika, ki te bo poslušal in ti pomagal. Mladinski pogon je majhen, zato je za nas vsak igralec pomemben. V prihodnosti želimo še izboljšati pogoje za napredek igralcev, ki imajo na stežaj odprta vrata v člansko ekipo in s tem na najvišji tekmovalni nivo v Sloveniji.
Kako ocenjujete letošnjo sezono oz. dosedanje delo v klubu Lastovka?
Igralci so v vseh pogledih napredovali, kar se je proti koncu sezone poznalo tudi pri rezultatih. Tako zmage kot porazi bodo hitro šli v pozabo, saj je v športu potrebno gledati naprej. Postavili smo dobre temelje za nadaljnje delo in verjamem, da lahko ti fantje igrajo košarko in še precej napredujejo.
Kako kot trener toliko različnih, še ne dokončno izdelanih karakterjev igralcev, organizirate v neko celoto, igralno ekipo?
Na prvem mestu je red na parketu, igralci od mene dobijo jasna navodila kaj so njihove naloge in kako naj ravnajo v določenih igralnih situacijah. To, da vsi razumejo na kakšen način bomo prišli do cilja, je prvi korak, da ekipa začne gledati v isto smer. Seveda v igri prihaja do napak, vendar ne dovolim, da s prstom kažejo drug na drugega. Jaz sem edini, ki lahko kritizira, pohvalimo lahko vsi.
Katero je vaše najpomembnejše načelo kot trener in kot človek, ki dela z mladimi? Je to prilagodljivost ali kaj drugega?
Moje načelo je, da ničesar ne jemljem osebno. Ljudje vsak dan sprejemamo manj ali bolj pomembne odločitve in pri tem velikokrat gledamo le nase. Od svojih igralcev si želim ravnanja, ki je dobro za njih in za ekipo hkrati.
Ste tudi selektor košarkarske reprezentance Slovenije v košarki na vozičkih, s katero vas v juliju čaka evropsko prvenstvo B-divizije v Sarajevu. Tudi na tem področju ustvarjate zgodovino.
To je dragocena izkušnja in posebno poglavje v moji trenerski karieri. Ogromno dela in energije je potrebno vložiti, še preden stopim v dvorano in hvaležen sem svojemu strokovnemu timu ter Zvezi za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskemu komiteju za vso podporo. Imam priložnost delati z ljudmi, ki so v življenju šli skozi težke preizkušnje, se pobrali in v košarki na vozičkih našli nekaj, kar dviguje kvaliteto njihovega življenja. Tekmovalni duh jih žene, da svoj prosti čas namenjajo treningom in pripravam in moja odgovornost je, da ustvarjam pogoje za napredek. Čeprav reprezentanca doživlja menjavo generacij in na prvenstvu ne veljamo za favorite, se že veselim teh tekem in posebnih občutkov tekmovati za svojo državo.
In če smo ta intervju začeli z vprašanjem, kdo je Gregor Vodenik, ga zaključimo z vprašanjem kakšen trener ste? Kateri so izzivi prihodnosti?
Sem trener, ki da vedno vse od sebe. Kadar to ni dovolj, imam mirno vest in se ne obremenjujem s stvarmi na katere nimam vpliva. Na izzive prihodnosti sem dobro pripravljen, vendar na priložnost ne čakam, ampak si jo želim zaslužiti s svojim delom.
Katarina Doberšek
Fotografije: Ginger
