Je Slovenija še socialna država? Kaj čaka samostojne podjetnike in kaj študente po končanih fakultetah? Kaj si lahko obetamo od težko pričakovane reorganizacije centrov za socialno delo in kako “dostojno za vse” bo delo v bodoče?
Odgovore smo poiskali pri ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anji Kopač Mrak. Doktorica socioloških znanosti je krmilo ministrskega resorja prevzela v vladi Alenke Bratušek marca 2013. Zdaj nekdanja Domžalčanka je optimistka in borka, je ministrica in je mama. Velja za glasno zagovornico enakih možnosti, ki se v okviru svojega dela, kot pravi, vsak dan trudi, da bi Slovenija ostala socialna država, zaščitniška do posameznikov.
Ali kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menite, da imamo (v praksi) res vsi enake možnosti? Kako si vaše ministrstvo prizadeva, da bi jih imeli?
Naše ministrstvo tudi z zakonodajo skuša izenačiti vse pravice. Veliko je že bilo narejenega, ostaja pa ključni izziv: kako zakonske določbe prenesti v prakso.
Pogosto slišimo, da Slovenija ni več pravna država. Pa je še socialna država?
Verjamem, da je Slovenija socialna država. Vsak dan se trudim, da takšna tudi ostane. Država mora zaščiti posameznike.
Kar nekaj let ste živeli v Domžalah, zato ste gotovo vsaj delno seznanjeni tudi z našo lokalno socialno politiko. So Domžale socialna občina? So socialno ogroženi občani dovolj »slišani«?
Domžale so zelo prijeten kraj za bivanje. Včasih so veljale za eno bogatejših občin, žal pa vem, da ni več tako, in da je tudi v Domžalah veliko socialnih stisk. Vendar kolikor vem, ima občina za ljudi še vedno posluh, tudi enega boljših centrov za socialno delo, kjer vsi, kolikor se le da, pomagajo ljudem. Pomembno vlogo v lokalnem okolju ima tudi dom upokojencev.
Kaj so trenutno vaše prioritetne naloge in katere ste do sedaj že uspešno izpeljali?
Na ministrstvu se ukvarjamo s številnimi projekti, saj želimo izboljšati pogoje za življenje. Trenutno je v ospredju javna razprava o dostojnem delu za vse, pripravljamo predstavitev bele knjige, ki je podlaga za razpravo o spremembah in prilagoditvah pokojninskega sistema po letu 2020. Poleg tega intenzivno pripravljamo reorganizacijo centrov za socialno delo, ker želimo socialne delavce spet na terenu.
Kako se lotevate težav v zvezi z brezposelnostjo oziroma na kakšen način si prizadevate za večjo fleksibilnost trga dela?
Za večjo fleksibilnost želimo poskrbeti v okviru predlaganih ukrepov dostojnega dela, za brezposelne pa, poleg dobre gospodarske klime, s programi aktivne oblike zaposlovanja. Imamo kar nekaj programov za mlade, letos tudi za starejše. Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje sproti objavljamo vse možnosti tako za iskalce zaposlitev kot za delodajalce.
Minilo je že dobro leto od uvedbe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Lahko rečete, da se je obseg sive ekonomije zato bistveno zmanjšal?
Verjamem, da. Koliko točno vedo kolegi s finančnega ministrstva. Boj proti sivi ekonomiji je ena izmed prioritet vlade.
Ali se pripravljajo kakšne spremembe v zvezi s statusom samozaposlenih? Število samostojnih podjetnikov v zadnjih letih strmo narašča, višajo pa se tudi njihovi prispevki … Kaj lahko v bodoče pričakujejo sp-jevci?
V okviru dostojnega dela za vse skušamo tudi urediti status sp-jev. Predlogi gredo tudi v smer ureditve plačevanja prispevkov in prilagoditve davčne zakonodaje.
Kmalu pa bomo dočakali spremembe na področju socialnega dela, ki ste jih že omenili … Kaj si lahko Slovenci obetamo od prihajajoče reorganizacije centrov za socialno delo?
Več terena, manj papirjev. V ospredju bo človek, njegove stiske. Zaradi terena bodo socialni delavci prej zaznali stiske ljudi in verjamemo, da tako kdaj tudi preprečili kaj slabega. V regijskih centrih pa bodo zbrani strokovni timi, ki bodo združeni reševali najzahtevnejše primere.
Če ostaneva v socialnih vodah … Država ima v lasti lepo število stanovanj, na cesti pa je še lepše število brezdomnih ljudi. Zakaj?
V okviru odpisa dolga smo z Momax –om, Stanovanjskim skladom, Ministrstvom za okolje in prostor, humanitarnimi organizacijami (Rdeči Križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine) pripravili, obnovili in opremili 11 stanovanj po vsej Sloveniji. Komisija že išče ljudi, ki potrebujejo namestitev. Razlogov za večje število brezdomnih ljudi je žal več in niso enostavni. Od gospodarske do osebne krize. Ena izmed stvari, na katero opozorim ob vsaki priložnosti, je, naj ljudje začnejo pravočasno reševati svoje stiske, tudi svoje težave s stanovanji. Če pristojne službe opozorijo dovolj zgodaj, so stroški in dolgovi še obvladljivi in se ljudem lahko pomaga. Tudi zato smo v okviru Paketa pomoči, ki smo ga pripravili lani, izdali brošuro Kako preprečiti deložacije.
Vem, da ni v pristojnosti vašega ministrstva, pa vendar … Kako komentirate migrantsko problematiko? Se vam zdi namestitev migrantov v raznorazne centre ustrezna rešitev?
Ne gre za to, kdo je pristojen za migrante. Dejstvo je, da so tu, dejstvo je, da so po vsej Evropi in da bi moral biti odgovor na migrantsko krizo skupen, evropski. Upoštevati moramo tako humanitaren kot varnosten vidik. Namestitev migrantov v centre je začetek, še zdaleč pa ne dokončna rešitev.
Ali MDDSZ lahko kako pripomore do ustrezne integracije migrantov v naše okolje?
V začetni fazi za migrante skrbijo v azilnih domovih. Ko imajo urejen status, so njihove pravice izenačene z našimi pravicami, edino volilne pravice nimajo. S pomočjo raznih programov, aktivacijskih in integracijskih tudi šolskih, bo, med drugimi, sodelovalo tudi naše ministrstvo.
Kakšne možnosti pa imajo tujci (begunci, azilanti … ) za delo v Sloveniji?
Devet mesec po tem, ko zaprosijo za mednarodno zaščito, se lahko vključijo na trg dela.
V času vašega mandata je prišlo do novih ukrepov v družinski politiki. Kako so po vaši oceni novopečeni očetje sprejeli spremembe glede očetovskega dopusta?
Tisti, ki jim dodatni dnevi pripadajo, so seveda veseli.
Kaj bi svetovali perspektivnim mladim Slovencem, ki po končanem študiju iščejo zaposlitev v tujini, ker doma težko pridejo do služb?
Vsak išče svojo srečo. Nič narobe, če gre mlad človek v tujino po izkušnje in po dodatno znanje. Še bolje pa je, če se potem tak človek po nekaj letih vrne domov in okrepljen z novimi znanji dela v Sloveniji.
Poleg ministrske funkcije se vsakodnevno posvečate še eni »službi«, saj ste tudi mama dveh otrok. Katero delo je bolj naporno?
Uf. Mislim, da sta vlogi neprimerljivi. In pravzaprav nič od tega ni služba. Ne ministrovanje ne družina. Oboje je način življenja. Veliko dela imam povsod. Doma je le več čustev, več veselja in pa tudi več skrbi.
Kako pa usklajujete poklicno in družinsko življenje? Vam ob zahtevni karieri ostaja dovolj časa za svoje bližnje?
Vsak dan sproti. Kombiniram. In se trudim.Tako za svoje najbližje kot v službi. In brez pomoči mojih najbližjih ne bi šlo.
Kaj vas po napornem dnevu najhitreje spravi v dobro voljo?
Najbližji. Šport. Prijatelji. To so moji odklopi, vir energije in dobre volje.
Tjaša Banko
Aktualno: Velenjska afera
